pogled v preteklost....
Začelo se je daljnega leta 1935 v Švici. Zastor evropskih prvenstev se je dvignil leta 1935. Kljub hudim finančni težavam krovne košarkarske organizacije se je deset evropskih držav zbralo v Ženevi. Prvenstvo je trajalo šest dni, odmevnost ni bila prav velika, pod koši pa so kraljevali košarkarji Latvije. S finalno zmago nad Španci (25:23) so postali prvi evropski prvaki. Leta 1937 so se nato Latvijci preizkusili še v vlogi gostitelja, do zlata pa so prišli njihovi baltski "bratje" Litovci. Slednji so dve leti zatem ubranili lovoriko, nato pa je vojna vihra za kar sedem let "zamrznila" EP. Evropska košarkarska druščina se je znova zbrala leta 1946 v Švici, do prvega naslova pa so prišli košarkarji Češkoslovaške republike. Med tem prvenstvom so veljaki evropske košarke sklenili, da bo tekmovanje od leta 1947 naprej potekalo vsako parno leto. Tega so se nato pri Fibi držali vse do danes. Do zanimive izjeme je prišlo leta 1949, ko je prvenstvo gostil Egipt, nastopili pa so še Sirijci in Libanonci (FIBA je sredozemske države dolgo štela med evropske). A sistem se bo kmalu znova spremenil. Po EP 2015 bodo namreč prvenstva potekala vsako četrto leto.
Dve desetletij po prvem prvenstvu je na evropski oder zakorakala tudi slovenska košarka. Na EP 1955 v Budimpešti sta v dresu jugoslovanske reprezentance nastopila Jože Zupančič in Bogdan Műller. Že dve leti zatem so se v Sofiji slednjemu pridružili še Marjan Kandus, Matija Dermastija, Boris Kristančič in legendarni Ivo Daneu, ko bo med EuroBasketom 2013 opravljal vlogo ambasadorja. Slovenska peterka je sodelovala tudi na EP 1959 (Müller, Kandus, Daneu, Kristančič in Igor Jelnikar), a se "plavi" tedaj še niso vmešali v boj za odličja. Drugače je bilo leta 1961, ko se je košarkarska smetana zbrala v Beogradu. Kandus, Daneu, Miha Lokar in Vital Eiselt so bili tedaj člani jugoslovanske izbrane vrste, ki se je okitila s srebrnim odličjem. SFRJ je do odličja prišla tudi leta 1963 na Poljskem (Daneu, Tine Logar in Borit Bassin) ter 1965 v nekdanji v Sovjetski zvezi (Daneu in Eiselt).
Dve leti pozneje sta jugoslovanske barve branila Bassin in Aljoša Žorga ter prišla do devetega mesta, sledil pa je sanjski niz tedanje Jugoslavije. Leta 1969 so bili "Jugosi", med njimi tudi Daneu in Istran s slovenskim pridihom Vinko Jelovac, drugi, uspeh so ponovili tudi dve leti zatem (Bassin, Žorga, Jelovac), v letih 1973, 1975, 1977 (tedaj je igral tudi Joško Papič) pa je košarkarska Evropa plesala po jugoslovanskih ritmih.
Do razpada nekdanje skupne države sta modri reprezentančni dres oblekla še Peter Vilfan in Jure Zdovc. Prvi se je veselil srebrne in bronaste kolajne, drugi pa je leta 1989 na prvenstvu v Zagrebu v družbi Dražena Petrovića in ostalih junakov nepozabnega rodu postal celo evropski prvak. Zanimivo je, da je tedaj Jugoslavijo vodil Dušan Ivković, ki je bil nato leta 2009 kot selektor Srbije Zdovčev tekmec. Jure je nato sodeloval tudi na prvenstvu 1991 v Italiji, a je zaradi vojne v Sloveniji pred sklepnim delom zapustil izbrano vrsto.
Čeprav je bila Jugoslavija zajeten del zgodovine prava velesila in pojem kakovosti, pa na večni lestvici prvo mesto pripada Sovjetski zvezi. Nekdanja veselila je osvojila neverjetnih 14 zlatih kolajn, Jugoslavija "le" pet, visoko pa je s tremi zlatimi odličji tudi Španija.
Po letu 1991 in velikih evropskih spremembah se je krepko spremenilo tudi košarkarsko razmerje sil. Leta 1993 je na domačem prvenstvu do zlata dokaj presenetljivo prišla Nemčija, sledi obdobje nove Jugoslavije (ZRJ), ki se je do zlata dokopala v letih 1995, 1997, 2001. Leta 1999 so prvaki postali Italijani, za katere je igral tudi Kranjčan Gregor Fučka, leta 2003 so si Evropo pokorili Litovci, leta 2005 Grki, leta 2007 Rusi, sledi pa španska prevlada. Španci so bili najboljši tako na EP 209 kot tudi 2011, za nameček pa so bili ob tem še sila uspešni tudi na SP in OI.
Slovenci so večinoma domov odhajali sklonjenih glav, saj je bil usoden že uvodni del tekmovanja. Do "preobrazbe" pa je prišlo na prvenstvu leta 2005 (6. mesto), vrhunec pa je sledil štiri leta zatem na Poljskem. Kljub zdravstvenim težavam se je četa Jureta Zdovca vključila v boj za kolajno, a po porazih proti Srbiji in Grčiji na koncu osvojila odlično, a vseeno nehvaležno četrto mesto. Žal preboju v polfinale ni sledila želena nadgradnja na SP 2010 ali pa EP 2011.
Ime maskote Lipko, izhaja pa iz slovenskega imena za drevo lipa in pomanjševalnice - ko. Beseda lipa je slovanskega izvora. Lipko se enako zapisuje v vseh jezikih rabe in na trgih, kjer bo prisoten.
Kako je bil Lipko izbran?
Lipko je bil izbran kot eden od štirih zmagovalnih predlogov na oblikovalskem natečauju, na katerega so bili povabljeni oblikovalci, studii in ilustratorji. Od štirih predlogov je dobil največ glasov na spletnem glasovanju na zurnal24.si. Zbral je kar 6.095 glasov, oziroma 50% vseh oddanih, 1282 glasov več kot drugouvrščn predlog.
Kdo je Lipkov avtor?
Lipkov avtor je oblikovalec Boris Lutman, sicer zamejski Slovenec, ki že vrsto let dela v Ljubljani.
Od kod izvira rešitev?
Simbol lipe je bil v 90. letih prepoznan kot slovenski turistični simbol, ki ima še danes veliko simbolno moč. Vzročno je lipa seveda močno prisotna v slovenski zgodovini, saj je veljala za drevo, pod katerim so se zbirale generacije in mesto, kjer so se sprejemale pomembne odločitve. Lipko tako izvira iz te modrosti prednikov.
Kakšna je Lipkova zgodba?
Lipko izvira iz sožitja narave in človeka. To sožitje je precej naravno, saj je Slovenija ena najbolj zelenih dežel v Evropi, zaradi svoje naravne slikovitosti in raznolikosti pa so naravni simboli ključni za predstavljanje naše države. Lipko je 21-letni mladenič, star toliko kot neodvisna država, kar simbolizira pomen prvenstva, ki je zagotovo največji športni dogodek v zgodovini Slovenije.
Ali je pri Lipku kakšna dodana vrednost?
Lipko je prva t.i. zelena maskota EuroBasketa, zato bo imel še posebno simbolno moč, poleg vrednot države in prvenstva bo namreč predstavljal tudi pomen pozitivnega odnosa do narave in okolja. Lipko tako ni samo maskota, ampak je tudi vzornik.
Kako pa bo Lipko predstavljal Slovenijo?
S svojo prijaznostjo in simpatičnostjo. Posebna dodana vrednost je seveda tudi povezava s slovenskim turističnim konceptom zelenega turizma pri nas. Lipko bo v Evropi Slovenijo predstavljal kot slikovito deželo, v kateri bodo obiskovalci lahko uživali v košarkarskih užitkih in tudi v naravnih lepotah in gostoljubnosti.
Kako je Lipko sestavljen?
Osnovni deli Lipka so telo, superge in lipovi listi, ki jih nosi na glavi. Lipko je oblikovan anatomsko korektno, tako da je gibljiv in izjemno mobilen.
Prestolnica bo gostila zaključne dvoboje EuroBasketa
Slovenija šteje sicer malo več kot 2 milijona prebivalcev, od česar jih ima blizu 10 odstotkov korenine s področja ostalih republik nekdanje Jugoslavije. Omeniti velja tudi zaščiteni manjšini Madžarov in Italijanov. Okoli 270.000 prebivalcev živi v prestolnici Ljubljani, kjer se bo v dvorani Stožice odvijal zaključni del EuroBasketa 2013.
Košarkarska tradicija - Od Iva Daneva do Gorana Dragića
Četudi spada Slovenija med mlade države, ima dolgo košarkarsko tradicijo. Že od nekdaj je bila del slavne jugoslovanske košarkarske šole, ki si lasti številne zlate medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih, kot tudi na olimpijskih igrah, tudi slovenski košarkarji pa so vedno imeli pomembne vloge v teh zgodbah o uspehu. Leta 1970 je Ljubljana, poleg nekaterih drugih prizorišč v nekdanji Jugoslaviji gostila svetovno košarkarsko prvenstvo, prvo ki je bilo organizirano zunaj Južne Amerike. Zaključni del tekmovanja je potekal v ljubljanski dvorani Tivoli, kjer je domače moštvo osvojilo zlato medaljo, slovenski košarkar Ivo Daneu pa je ibl eden od ključnih posameznikov pod vodstvom trenerja Ranka Žeravice. Nekateri preostali vidnejši slovenski košarkarji iz jugoslovanske dobe so bili poleg ostalih Peter Vilfan, Jure Zdovc, Vinko Jelovac in Aljoša Žorga.
Od razglasitve neodvisnosti dalje je slovenska reprezentanca nastopila na osmih evropskih prvenstvih in dveh svetovnih prvenstvih. Najboljša uspeha sta bila 4. mesto na evropskem prvenstvu na Poljskem leta 2009 in 8. mesto na svetovnem prvenstvu v Turčiji leta 2010, a nikoli ni zmogla priti do medalje. To bo tako velik cilj na domačem evropskem prvenstvu leta 2013. Na mednarodnem klubskem prizorišču velja omeniti, da je Union Olimpija iz Ljubljane leta 1994 osvojila Pokal Saporta, leta 2002 Ligo ABA, leta 1997 pa je sodelovala tudi na zaključnem turnirju Evrolige, medtem ko je Krka iz Novega mesta leta 2011 osvojila pokal EuroChallenge. Najvidnejši košarkarji iz novejše zgodovine so Radoslav Nesterović, Goran Dragić, Beno Udrih, Marko Milić, Boštjan Nachbar, Primož Brezec in Uroš Slokar, ki so, ali pa še vedno nastopajo v ligi NBA. Ne pozabimo pa tudi na legende Evrolige, kot so poleg ostalih Matjaž Smodiš, Jaka Lakovič in Erazem Lorbek.
Slovenija bo septembra nastopila na enajstem evropskem prvenstvu, a prvič kot gostiteljica največjega tekmovanja na stari celini.
S slovensko osamosvojitvijo leta 1991 se je končalo tudi obdobje nastopov slovenskih košarkarjev pod jugoslovansko zastavo. Slovenija je dobila svojo reprezentanco, ki se je prvič zbrala leta 1992 ter se po zgodovinski prvi prijateljski tekmi s Hrvaško in nizu pripravljalnih tekem podala v boj za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni. Slovencem je do zgodovinskega preboja na OI zmanjkal vsega en koš, že leto zatem pa se je izbrana vrsta prebila tudi na evropsko prvenstvo. S tem se je začelo tudi obdobje kontinuiranih nastopov na EP, ki še vedno traja. Vse od EP 2005 se Slovenija na prvenstva uvršča celo neposredno, za nameček pa je v letih 2006 in 2010 nastopila tudi na svetovnem prvenstvu.
Septembra 2013 se bo Slovenija prvič predstavila v vlogi gostitelja največjega evropskega tekmovanja. Izbrano vrsto bo vodil srbski trener Božidar Maljković, ki ima vsaj na načelni ravni obljube najboljših legionarjev, ki so pripravljeni sodelovati v odmevnem projektu.
|
|
IME IN PRIIMEK |
IGRALNO MESTO |
VIŠINA |
ROJSTNI DATUM |
KLUB |
|
krilni center |
210 cm |
14. 5. 1983 |
Herbalife Gran Canaria (ŠPA) |
||
|
5 |
Jaka Lakovič |
organizator igre |
186 cm |
9 . 7. 1978 |
Sidigas Avellino (ITA) |
|
7 |
Nebojša Joksimovič |
organizator igre |
193 cm |
17.11.1981 |
Union Olimpija (SLO) |
|
8 |
Edo Murić |
krilo |
203 cm |
27. 11. 1991 |
Krka (SLO) |
|
9 |
Jaka Blažič |
branilec |
196 cm |
30. 6. 1990 |
Crvena zvezda (SRB) |
|
10 |
Boštjan Nachbar |
krilo |
206 cm |
3. 7. 1980 |
Barcelona (ŠPA) |
|
11 |
Goran Dragić |
organizator igre |
194 cm |
6. 5. 1986 |
Phoenix Suns (ZDA) |
|
13 |
Domen Lorbek |
krilo |
198 cm |
6. 3. 1985 |
Krka (SLO) |
|
14 |
Gašper Vidmar |
center |
210 cm |
14. 9. 1987 |
Fenerbahče (TUR) |
|
center |
216 cm |
9. 7. 1985 |
Olympiakos (GRČ) |
||
|
25 |
Jure Balažič |
krilni center |
204 cm |
12. 9. 1980 |
Tofaš (TUR) |
|
branilec |
196 cm |
22. 6. 1989 |
Unicaja Malaga (ŠPA) |
* Naturaliziran košarkar.
|
IME IN PRIIMEK |
IGRALNO MESTO |
VIŠINA |
ROJSTNI DATUM |
KLUB |
|
|
6 |
Luka Lapornik |
krilo |
195 cm |
24. 10. 1988 |
Krka (SLO) |
|
17 |
Gezim Morina |
krilni center |
204 cm |
12. 12. 1992 |
Helios Domžale (SLO) |
|
20 |
Jaka Brodnik |
krilni center |
203 cm |
27. 2. 1992 |
Union Olimpija (SLO) |
|
24 |
Klemen Prepelič |
branilec |
191 cm |
20. 10. 1992 |
Banvit (TUR)
|
|
Božidar Maljković |
selektor |
|
Aleksander Sekulić |
pomočnik selektorja |
|
Gašper Potočnik |
pomočnik selektorja |
|
Tomaž Brinec |
trener za telesno pripravo |
|
Chris Michael Thomas |
videokoordinator |
|
Slobodan Macura, dr. med. |
zdravnik |
|
Branko Cvetičanin, dr. med |
zdravnik |
|
Teo Djekić |
fizioterapevt |
|
Gregor Zdolšek |
maser |
|
Martin Klešnik |
fizioterapevt |
|
Rašo Nesterović |
podpredsednik KZS in član štaba |
04.09.2013
|
A/2 |
14:30 |
|
Izrael | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Velika Britanija |
|
B/1 |
14:30 |
|
Latvija | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Bosna in Hercegovina |
|
C/1 |
14:30 |
|
Gruzija | -- |
Celje, SLO |
|
|
Poljska |
|
D/1 |
14:30 |
|
Turčija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Finska |
|
A/1 |
17:45 |
|
Belgija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Ukrajina |
|
B/3 |
17:45 |
|
Makedonija | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Črna Gora |
|
C/3 |
17:45 |
|
Španija | -- |
Celje, SLO |
|
|
Hrvaška |
|
D/2 |
17:45 |
|
Švedska | -- |
Koper, SLO |
|
|
Grčija |
|
A/3 |
21:00 |
|
Francija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Nemčija |
|
B/2 |
21:00 |
|
Srbija | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Litva |
|
C/2 |
21:00 |
|
Češka | -- |
Celje, SLO |
|
|
Slovenija |
|
D/3 |
21:00 |
|
Rusija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Italija |
05.09.2013
|
A/4 |
14:30 |
|
Ukrajina | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Izrael |
|
B/5 |
14:30 |
|
Črna Gora | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Latvija |
|
C/5 |
14:30 |
|
Hrvaška | -- |
Celje, SLO |
|
|
Gruzija |
|
D/4 |
14:30 |
|
Finska | -- |
Koper, SLO |
|
|
Švedska |
|
A/5 |
17:45 |
|
Nemčija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Belgija |
|
B/4 |
17:45 |
|
Bosna in Hercegovina | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Srbija |
|
C/4 |
17:45 |
|
Poljska | -- |
Celje, SLO |
|
|
Češka |
|
D/5 |
17:45 |
|
Italija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Turčija |
|
A/6 |
21:00 |
|
Velika Britanija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Francija |
|
B/6 |
21:00 |
|
Litva | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Makedonija |
|
C/6 |
21:00 |
|
Slovenija | -- |
Celje, SLO |
|
|
Španija |
|
D/6 |
21:00 |
|
Grčija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Rusija |
06.09.2013
|
A/7 |
14:30 |
|
Nemčija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Ukrajina |
|
B/7 |
14:30 |
|
Črna Gora | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Bosna in Hercegovina |
|
A/9 |
17:45 |
|
Belgija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Velika Britanija |
|
B/9 |
17:45 |
|
Latvija | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Litva |
|
A/8 |
21:00 |
|
Francija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Izrael |
|
B/8 |
21:00 |
|
Makedonija | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Srbija |
07.09.2013
|
C/8 |
14:30 |
|
Španija | -- |
Celje, SLO |
|
|
Češka |
|
D/8 |
14:30 |
|
Rusija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Švedska |
|
C/7 |
17:45 |
|
Hrvaška | -- |
Celje, SLO |
|
|
Poljska |
|
D/7 |
17:45 |
|
Italija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Finska |
|
C/9 |
21:00 |
|
Gruzija | -- |
Celje, SLO |
|
|
Slovenija |
|
D/9 |
21:00 |
|
Turčija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Grčija |
08.09.2013
|
A/11 |
14:30 |
|
Velika Britanija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Nemčija |
|
B/10 |
14:30 |
|
Bosna in Hercegovina | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Makedonija |
|
C/10 |
14:30 |
|
Poljska | -- |
Celje, SLO |
|
|
Španija |
|
D/10 |
14:30 |
|
Finska | -- |
Koper, SLO |
|
|
Rusija |
|
A/10 |
17:45 |
|
Ukrajina | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Francija |
|
B/12 |
17:45 |
|
Srbija | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Latvija |
|
C/12 |
17:45 |
|
Češka | -- |
Celje, SLO |
|
|
Gruzija |
|
D/11 |
17:45 |
|
Grčija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Italija |
|
A/12 |
21:00 |
|
Izrael | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Belgija |
|
B/11 |
21:00 |
|
Litva | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Črna Gora |
|
C/11 |
21:00 |
|
Slovenija | -- |
Celje, SLO |
|
|
Hrvaška |
|
D/12 |
21:00 |
|
Švedska | -- |
Koper, SLO |
|
|
Turčija |
09.09.2013
|
A/13 |
14:30 |
|
Velika Britanija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Ukrajina |
|
B/14 |
14:30 |
|
Latvija | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Makedonija |
|
C/14 |
14:30 |
|
Gruzija | -- |
Celje, SLO |
|
|
Španija |
|
D/13 |
14:30 |
|
Grčija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Finska |
|
A/15 |
17:45 |
|
Nemčija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Izrael |
|
B/13 |
17:45 |
|
Litva | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Bosna in Hercegovina |
|
C/15 |
17:45 |
|
Hrvaška | -- |
Celje, SLO |
|
|
Češka |
|
D/15 |
17:45 |
|
Italija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Švedska |
|
A/14 |
21:00 |
|
Belgija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Francija |
|
B/15 |
21:00 |
|
Črna Gora | -- |
Jesenice, SLO |
|
|
Srbija |
|
C/13 |
21:00 |
|
Slovenija | -- |
Celje, SLO |
|
|
Poljska |
|
D/14 |
21:00 |
|
Turčija | -- |
Koper, SLO |
|
|
Rusija |
razpored med 11. in 16. septembrom
11.09.2013
|
E/2 |
14:30 |
|
Latvija |
Ljubljana, SLO |
|
|
|
Ukrajina |
|
E/3 |
17:45 |
|
Belgija |
Ljubljana, SLO |
|
|
|
Srbija |
|
E/1 |
21:00 |
|
Litva |
Ljubljana, SLO |
|
|
|
Francija |
12.09.2013
|
F/2 |
14:30 |
|
Finska |
Ljubljana, SLO |
|
|
|
Hrvaška |
|
F/1 |
17:45 |
|
Grčija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Španija |
|
F/3 |
21:00 |
|
Slovenija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Italija |
13.09.2013
|
E/5 |
14:30 |
|
Litva | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Belgija |
|
E/6 |
17:45 |
|
Ukrajina | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Srbija |
|
E/4 |
21:00 |
|
Francija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Latvija |
14.09.2013
|
F/6 |
14:30 |
|
Hrvaška | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Italija |
|
F/4 |
17:45 |
|
Španija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Finska |
|
F/5 |
21:00 |
|
Grčija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Slovenija |
15.09.2013
|
E/9 |
14:30 |
|
Latvija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Belgija |
|
E/8 |
17:45 |
|
Ukrajina | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Litva |
|
E/7 |
21:00 |
|
Srbija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Francija |
16.09.2013
|
F/8 |
14:30 |
|
Hrvaška | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Grčija |
|
F/7 |
17:45 |
|
Italija | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Španija |
|
F/9 |
21:00 |
|
Finska | -- |
Ljubljana, SLO |
|
|
Slovenija |
