Ste vedeli, da greste zaradi nelegalnega prenašanja glasbe, filmov in programov lahko tudi v Sloveniji v zapor? Ne verjamete? Berite dalje!

Da, prav zares vas lahko izmenjava nelegalnih datotek spravi za rešetke – tudi za 5 let. V katerih primerih se to lahko zgodi, pa vam bomo razložili v nadaljevanju.

Nov kazenski zakonik (KZ-1), ki se začne uporabljati 1. novembra, v  149. členu predpisuje zaporno kazen do treh oziroma petih let, če kršite avtorske pravice s tem, da neupravičeno reproducirate, dajete na voljo javnosti ali razširjate avtorska dela.

Za tri leta greste lahko v zapor, če bodo organi pregona ugotovili, da ste prek spleta izmenjevali filme, glasbo in računalniške prorgame, katerih tržna cena znaša več kot 5 povprečnih neto plač. Se vam zdi, da ste varni? Pomislite še enkrat! Marsikateri računalniški program ima ceno višjo od povprečne slovenske neto plače, ki trenutno znaša okrog 880 evrov. Zadostuje torej pet takšnih programov ali 100 do 150 filmov in že se lahko znajdete za rešetkami.

Zaporniška celica pa lahko postane vaš dom za pet let, če skupna tržna cena glasbe, filmov in programov presega petdeset povprečnih slovenskih neto plač, kar znese okrog  44.000 evrov.  Nedosegljivo? Sploh ne, če imate v domačem arhivu nekaj sto filmov, nekaj tisoč glasbenih datotek ter stotine različnih računalniških programov. Z dragimi programi lahko hitro pridemo do tega zneska, kajti cena nekaterih specializiranih programskih rešitev znaša tudi več kot 5.000 evrov.

Največjo nevarnost, da vas organi pregona odkrijejo in sodišče nato obsodi, predstavlja princip delovanja programov in omrežij za izmenjavo datotek. Kajti istočasno ko določeno datoteko prenašate k sebi, jo že dajete na voljo tudi drugim, da jo prenašajo od vas. To pomeni, da hkrati z »vlečenjem« filma, skladbe ali programa z interneta, zaščiteno avtorsko vsebino že reproducirate in razširjate, kar je kaznivo. 

Kakšna pa je dejanska verjetnost, da boste zaradi piratstva morali v zapor? Glede na dosedanjo prakso v Sloveniji lahko rečemo, da precej majhna. Toda kaj hitro se to lahko spremeni. Založbe in proizvajalci programske opreme po vsem svetu močno lobirajo in pritiskajo na vlade, da bi te začele odločnejši boj proti spletnim piratom. In ne pozabite na to, da so internetni operaterji kar dve leti dolžni hraniti prometne podatke, ki nastajajo ob vaši uporabi interneta.

Pregon internetnih piratov je samo vprašanje časa oziroma politične volje. Ko bo prišlo do odločnejših akcij organov pregona, bo najbrž marsikdo v Sloveniji slabo spal. 

ACTA - tajni sporazum o odklapljanju interneta piratom, ki lahko prizadene tudi Slovence

ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) je tajni mednarodni sporazum, katerega posledice bi lahko čutili tudi v Sloveniji. Dokument, ki nastaja v popolni tajnosti je pred časom sicer ušel v javnost in je od takrat predmet mnogih razprav o tem, ali se nam obeta internetna diktatura, ki jo bodo ob pomoči držav vodile multinacionalne korporacije.

ACTA namreč predvideva, da bi uporabnikom, ki na internetu kršijo avtorske pravice, odklopili internetno povezavo. Če bo sporazum v takšni obliki sprejet, bo prišlo do kršenja človekovih pravic, natančneje pravice do zasebnosti, pravice dostopa do informacij ter pravice do izobraževanja. Evropski komisar Karel De Gucht sicer poudarja, da ACTA za Evropsko unijo ni sprejemljiva in je ta ne podpira.

Nasprotno pa tajni sporazum podpira slovenski SAZAS. Prvi mož združenja Matjaž Zupan (nekoč pevec z umetniškim imenom MZ Hektor) je na strani tistih, ki sporazum ACTA pozdravljajo. "Pozdravljamo vse ukrepe, ki bi preprečili piratstvo. Če imate doma strelno orožje, ni sporno, da vam preiščejo stanovanje, zato ne vem, zakaj vam ne bi smeli prebrskati računalnika, če počnete nekaj nezakonitega," pravi Zupan.

Sporazum ACTA je doslej že podprlo 12 držav: Združene države Amerike, Švica, Japonska, Avstralija, Kanada, Jordanija, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Korea, Singapur in Združeni arabski emirati.

Presenetljivo je, da tajni sporazum podpira tudi Slovenija, kljub drugačnemu stališču evropskega komisarja De Guchta. Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da slovenski predstavniki v pogajanjih podpirajo sklenitev sporazuma, pri čemer zagovarjajo stališče, da "dogovorjene obveznosti ne smejo iti preko dosežene ravni pravnega reda EU".

S podpisom sporazuma bi se države zavezale k sprejemu zakonodaje za ostrejše in doslednejše preganjanje kršiteljev pravic intelektualne lastnine. Njegov glavni cilj na področju informacijskih tehnologij je zmanjšati število kršitev avtorskih pravic ter uničiti internetno piratstvo.

Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, zakaj ACTA nastaja v tajnosti. "Če ne počnete nič narobe, nimate kaj skrivati", radi pravijo tisti, ki se zavzemajo za ostrejše preganjanje piratov. Taisto vprašanje si sedaj zaslužijo svetovni in domači politični voditelji. Kaj skrivate? Česa se bojite?

Govorice: Se Partis poslavlja?

Partis, priljubljen slovenski iskalnik torrentov ter prostor za druženje ljubiteljev bolj ali manj nelegalne izmenjave datotek, bi utegnil kmalu zapreti svoje duri. Takšne govorice se zadnje dni pojavljajo na različnih spletnih forumih.

Razlog za slovo enega najbolj priljubljenih iskalnikov torrentov na slovenskem naj bi bili pritiski protipiratskih organizacij. Govori se, da naj bi na upravitelje Partisa izvajali pritisk predvsem iz slovenske podružnice BSA.

Pojavljajo se celo namigovanja, da naj bi BSA imela za upravitelje Partisa dve ponudbi - plačilo neznanega zneska v zameno za zaprtje spletne strani ali pa pravno vojno z vsemi sredstvi do zadnje kaplje krvi. Možnost, da bi BSA upraviteljem plačala za zaprtje Partisa, se sicer zdi precej neverjetna, a po drugi strani bi v organizaciji z "odkupom" Partisa najbrž prišli tudi do strežniških dnevnikov (log datotek), s čimer bi dobili seznam večine slovenskih piratov.

Ali se bodo govorice izkazale za resnične, bo najbrž postalo jasno že kaj kmalu.

Ja se veda.

Legit Ptc Sites.

Get FreeBitcoin.