V še tako za lase privlečenem horoskopu skoraj vedno najdemo delček resnice o sebi.

Kaj pa nam o nas povedo naša imena?

Včasih za nekoga pomislimo: to ime mu/ji odlično pristaja, pa sami ne vemo , zakaj je tako. Morda bi analiza pomena imena presenetljivo razkrila, katera drobna ptičica nam je navdahnila tako misel.

Vsekakor, pomen imen me je od nekdaj zanimal.

Pa bom začela kar s svojim:

ALENKA

 je s pripono -ka podaljšano ime Alena. Ime Alena pa je skrajšana oblika ženskega osebnega imena Magdalena. Ime Magdalena ime še zelo znani različici Majda in Magda. Pogosto pa si imeni Alena in Alenka povezujeta z imenom Helena.

Različice imena

Alena, Alenčica, Alenčka, Alenja, Lena, Lenčka, Lenka, Lenča, Lenče, Lenči, Lenkica

Ime Magdalena je svetopisemsko ime. Razlagajo ga kot latinsko pridevniško ime v pomenu »(Marija) iz Magdale«, to je mesta ob Genezareškem jezerU.

Ime Helena izhaja iz grškega imena Helene z domnevnim pomenom »sijajna, bleščeča, tudi plamenica«

Helena Osebno ime
Helena in Paris
Spol	ženski
Pomen	sijajna, bleščeča
Izvor	grško ime
Izvorna oblika	Helene
God	15. april, 31.julij, 13. in 18. avgust

S svojim imenom sem čisto zadovoljna, godujem pa 18.avgusta na Heleno 

----

Helena - cesarica

        Atributi: Venec na glavi, križ v desni roki
        Imena: Helena, Elena, Alenka Ela, Nela, Lenčka, Jelka, Jelena, Jela, Jelica, Jelko, Jelenko, Helenca, Ilonka, Ilona, ...
        Cerkve v Sloveniji/svetu: V Sloveniji je 18 cerkva sv. Helene.
        Helena pomeni svetleča, lesketajoča se, plamenica: njeno skrajšano ime je Ela, Hela, Nela, Lenčka ... Helena je bila mati prvega krščanskega cesarja Konstantina Velikega. Ta je leta 312 pri Milvijskem mostu v Rimu premagal Maksencija in si tako podvrgel vse zahodno rimsko cesarstvo. Naslednje leto je izdal zgodovinsko znameniti »milanski edikt«, s katerim je dal krščanstvu svobodo.
        Svetnica je bila menda po rodu hči krčmarja iz Male Azije. Tam se je seznanila in poročila z rimskim častnikom Konstancijem Klorom, ki se je, tudi iz nizkega stanu, vzpenjal vedno više, dokler ni zasedel prestola sovladarja. Najbrž leta 274 se jima je rodil sin Konstantin. Tedaj pa je moral Konstancij na pritisk cesarja Maksimijana zapustiti svojo ženo Heleno in se poročiti z Maksimijanovo pastorko Teodoro. Helena se je umaknila iz javnosti in se popolnoma posvetila vzgoji sina Konstantina. S težavo je nosila to ponižanje; še tem teže, ker še ni poznala utehe krščanske vere; bila je večji del življenja poganka. Prav v teh hudih letih se je spletla vez ljubezni med materjo in sinom, tako da ni lahko najti poganskega vladarja, ki bi tako spoštoval in ljubil svojo mater kakor Konstantin Heleno.
        Heleni je spet zasijalo sonce sreče. Konstancij je za svojega naslednika določil Konstantina in ta je po omenjeni zmagi pri Milvijskem mostu prenesel prestolnico v Rim, kamor se je preselila tudi mati Helena. V kristjanih, hvaležnih cesarju za versko svobodo, je videla Helena največjo oporo svojemu sinu. Poučila se je v krščanstvu in se dala krstiti, stara že 60 let. Njen življenjepisec Evzebij poroča, da je živela tako zgledno, kakor bi jo vodil in poučeval sam Jezus Kristus. Zidala je cerkve, romala v Sveto deželo, kjer je obiskovala posvečene kraje. Njen sin Konstantin je na kraju Jezusovega križanja in pokopa sezidal dvojno cerkev, ki je veljala za čudo stavbarstva. Po starem izročilu naj bi tedaj Helena našla tudi Jezusov križ.
        Goduje 18. avgusta.

Mal z zamudo pa vseeno, vse najboljse

pa sem se ravno spomnila na ime

DARJA

Darja eni terminologi povezujejo kot skrajšano obliko ruskega imena Dorofeja, oziroma slovenskega imena Doroteja. Drugi raziskovalci imen pa ga razlagajo kot možno izpeljavo iz imena Darija, ki je ženska oblika imena Darij.

Ime Doroteja izhaja iz grškega imena Dõrótheos. To ime razlagajo iz grških besed dõron »dar« in theós »bog«.Iz istih grških besed v obrnjenem vrstnem redu je sestavljeno ime Teodor.

V našem koledarju z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi godovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime Doroteja zapisano 3 krat. Pregled godovnih dni v katerih poleg Doroteje godujejo še Dora, Rotija, Teja in osebe katerih imena nastopajo kot različice navedenih imen.^[3]

• 12. marec, Doroteja, mučenka († 12. mar. 303)
• 25. junij, Doroteja, devica
• 3. september, Doroteja, mučenka

Ime Darija je ženska oblika imena Darij. Ime Darij izhaja iz lat. imena Darius, to pa se prek gr. Δαρειος (Daréios) razlaga iz staroperzijskega Dârayavalnuš, v srednjeveških iranskih besedelih skrajšano v Dârây, ki v prenesenem pomenu besede pomeni »posestnik, mogočnež«.

V koledarju je Darija, rimska mučenka po rodu iz Perzije (†304), god praznuje 25. oktobra

----

Krizant in Darja (Darinka) - mučenca
        Atributi: zastava, palma, lev
        Imena: Darija, Dara, Daria, Darica, Darijana, Darina, Darinka, Krizant, ...
        Oba sta rimska mučenca iz 3. ali 4. stoletja. Krizant je bil sin poganskih staršev. Rad je bral in tako dobil v roke tudi evangelij. Duhovnik Karpofor mu ga je razložil in ko je bil v veri dovolj poučen, se je dal skrivaj krstiti. Ko je oče to zvedel, ga je vrgel v ječo, da bi umrl od lakote. Toda Krizant je ostal telesno močan, duhovno pa prav tako odločen kakor prej. Zdaj si je oče izmislil drugo sredstvo, da bi sina odvrnil od
krščanstva in ga privedel nazaj v poganstvo. Zaklenil ga je v prelepo sobo in mu poslal pokvarjene dekline, da bi ga zapeljale v greh. Krizant je premagal tudi to preizkušnjo.
        Oče mu je tedaj izbral za nevesto Darijo, svečenico boginje Veste, ki naj bi ga napeljala nazaj k poganskim bogovom. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Krizant je razložil Dariji krščansko vero. Legenda pravi, da sta razpravljala o bogovih in elementih (pri staroveških filozofih je beseda element pomenila prasnov, eno od štirih počel, iz katerih sestoji vesolje). Krizant je govoril tako prepričljivo, da je Darijo spreobrnil in končno sta v očetovo veliko veselje sklenila, da se bosta poročila, med sabo pa sta sklenila zaobljubo devištva.
        Ker sta skupaj spreobračala ljudi h krščanstvu, je cesarska oblast sklenila, da morata umreti. Legenda pravi, da je dal sodnik Darijo najprej zavleči v hišo k vlačugam. Toda gospodarju hiše je iz ograjenega prostora ušel lev in obvaroval Darijo pred mladeničem, ki si jo je poželel.
        Končno sta Krizant in Darija umrla mučeniške smrti tako, da so ju živa vrgli v jamo, to pa zasuli s peskom in kamenjem. Njuno češčenje se je iz Rima širilo v Francijo in v nemške dežele. Njune relikvije so pozneje prenesli v benediktinski samostan Münstereifel (južno od Kölna). Upodabljajo ju s sekiro, plamenico in jamo z muljem zraven njiju.
        Godujeta 25. oktobra.

za godrnjače pa:

VELJKO

Ime Veljko je različica moškega osebnega imena Velimir

Po podatkih SURSa je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število moških oseb z imenom Veljko: 215

Osebe z imenom Veljko lahko godujejo skupaj z Velimiri

Ime Velimir je slovanskega izvora. Prva sestavina imena Veli- pomeni »velik, zelo velik«  tudi »pomemben«

V koledarju je ime Velimir zapisano skupaj z imenom Irenej; god praznuje 6. aprila (Irenej, Sirmijski škof in mučenec, † 6.apr. 304) ali 28. junija (Irenej, škof in mučenec, † 28.jun. 202)

(SE PRAVI, VELIK GODRNJAČ, PO IMENU iRENEJ :p )

---

Irenej Sirmijski, škof in mučenec

        Imena: Irenej
        Bil je škof in pretrpel mučeniško smrt okrog leta 300. Vrgli so ga v Sirmiju, sedanji Sremski Mitrovici, v Savo. Sodnik prokonzul Prob ga je nagovarjal: »Ubogaj vendar božanske cesarjeve ukaze in daruj bogovom!« Irenej mu odvrne: »Kdor daruje bogovom, ne pa Bogu, bo iztrebljen iz njegovega ljudstva.« Prob: »Premilostna vladarja (Dioklecijan in Maksimijan) sta ukazala darovati ali pa boš mučen.« Irenej: »Rečeno mi je, naj se dam rajši do smrti mučiti, kakor da bi zatajil Boga in daroval zlim duhovom.« Razpno ga na natezalnico. Prob mu reče: »No, kaj praviš, Irenej? Boš zdaj daroval?« Irenej: »Darujem sam sebe Bogu s tem, da ga priznavam; vedno sem mu dozdaj prinašal to daritev.«
        Na kraj mučenja pridejo Irenejev oče in mati, njegova žena in otroci ter veliko sorodnikov in prijateljev. Prosijo ga, naj ugodi cesarjevemu povelju. Prevelika ljubezen do njega jim je zrahljala vero.
        Čez nekaj dni ga zaslišijo drugič in pri tem bijejo s palicami. Škof govori: »Enega Boga imam, ki sem se ga naučil častiti že od rosne mladosti.« Prob: »Imaš ženo?« Irenej: »Nimam je.« - »Imaš sinove in hčere?« - »Nimam jih.« - »Imaš starše?« - »Nimam jih.« - »Kdo pa so bili tisti, ki so pri zadnjem zaslišanju tako jokali?« Irenej: »Staršem, ženi in otrokom sem se popolnoma odpovedal, da bi laže služil Kristusu, ki je rekel: Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj ko mene, ni mene vreden. Moji otroci imajo istega Boga, kakor ga imam in molim jaz. On more nje in mene varovati. -
Zato pa že stori, kar ti je naročeno!« Prob: »Odsekajte mu glavo in ga vrzite zaradi nepokorščine do cesarjevih ukazov v reko!«
        Na mostu so mu odsekali glavo in vrgli truplo v Savo.
        Goduje 6. aprila.

pozdravljam novo odprto temo in se veselim skupaj z avtorico otvoritve......uf...."terna" bi rekli starejši....jo bom pa vsekakor bogatila še malce drugače.........in snejbi.....s teboj začenjam....