Tudi tale bi lahko štela med vice, ampak...
********************************************************************************
Jedna baka je na kasi velike samoposluge na redu za plaćanje. Iza nje u redu stoji jedna mlađa žena sa nestašnim sinom od 9 ili 10 godina. Sin stalno gura majčina kolica koja vec 5-6 puta udaraju baku po nogama. Baka se okrene malom i traži da je prestane udarati.
Kako mali nastavlja i dalje udarati, baka se okreće njegovoj majci i kaže: "Zar ne možete reći vašem sinu da me ne udara?"
A mlada gospođa odgovara: "Ne. Moja metoda odgoja dozvoljava mu slobodu da radi što god želi, sve dok do njegove svijesti ne dođe da to što radi drugima ne valja. Ta je metoda daleko efikasnija."
U redu iza dame sa djetetom stoji jedan mladić od nekih 19-20 godina, koji to sve pažljivo sluša, a u ruci drži staklenku džema crvenih ribizla.
Kad je dama završila svoje objašnjenje metode odgoja, on otvori poklopac staklenke i mirno istrese džem mladoj dami na glavu.
Sva bijesna, dama se okrene mladiću, a on hladnokrvno odgovara:"Znate gospođo, ja sam odgajan u slobodi na isti način kao vaš sin. I evo, vidite rezultat."
Starica se veselo okrene blagajnici i kaže: "Molim vas stavite staklenku džema na moj račun."
***************************************************************************************************
Zrcalo sodobne družbe oz. permisivne vzgoje so vse pogosteje navihančki (katerih predstavnik nastopa v zgornjem štosu), ki čez leta postanejo vse prej kot navihani...
Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself
Ni bolj žleht živečega bitja, kot znamo bit ljudje... Se pa na koncu včasih izcimi tudi taka zgodba (povzeta po enem izmed hrvaških portalov):
***
SEDMOGODIŠNJAK koji pati od teške bolesti i pas koji je bio osuđen na smrt postali su najbolji prijatelji, a njihova je priča osvojila internet.
Naime, Owen Hawkins rođen je s rijetkom bolešću koja se naziva Schwartz-Jampelovim sindromom i pogađa manje od 30 osoba na svijetu, a jedna od posljedica je i stalna napetost mišića što dječaku izuzetno otežava život jer pati od stalnih bolova zbog čega je osuđen na invalidska kolica.
Stidljiv je u društvu nepoznatih osoba i izbjegava kontakt s drugom djecom.
Drugi akter ove priče Haatchi, usamljeni pas kojeg nitko nije želio, a kad je bio štene, netko ga je vezao za tračnice.
Jedna njegova noga bila je teško ozlijeđena, pa su mu je veterinari amputirali.
Organizacija za brigu o životinjama “RSPCA” pokušala mu je pronaći dom, ali potraga nije urodila plodom. Sve do susreta s Owenom.
Kada su se Owen i Haatchi prvi put sreli, između njih se rodilo prijateljstvo i otad su nerazdvojni.Owen se u potpunosti promijenio, puno je sretniji, ne boji se drugih, a počeo je s njima i komunicirati.
Njihovo prijateljstvo zaintrigiralo je studenta koji je o najboljim prijateljima snimio film, a ubrzo nakon toga pojavila se i knjiga.
***
Pa še video:
Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself

Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself
Stereotip?
Reklama za BMW?
Nič od tega?
Presodite sami! ![]()
Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself
Včasih je luštno b'lo,
zdaj pa ni več tako (pa starostna meja je iz leta v leto nižja)...

Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself
ZGODBA ZA PREMISLEK
SIN: “Očka, ali te lahko nekaj vprašam?”
OČE: “Seveda, kaj pa?”
SIN: ”Očka, koliko zaslužiš na uro?”
OČE: ”To se te ne tiče. Zakaj te sploh kaj takega zanima?” je razburjeno vprašal oče.
SIN: “Rad bi le vedel. Povej mi prosim, koliko zaslužiš na uro?”
OČE: ”Če že moraš vedeti, zaslužim približno 10 €.”
SIN: ”Uff!” je odvrnil mali fantek in sklonil glavo. “Očka, ali mi posodiš 5 € prosim?”
Oče je v trenutku postal živčen: “Če je edini razlog, da si me vprašal, to, da si boš ponovno kupil kakšno nesmiselno igračo, potem samo izgini v svojo sobo.”
Fantek se je obrnil in žalosten stekel v svojo sobo.
Oče se je čez nekaj trenutkov umiril ter začel razmišljati: "Morda pa kaj resnično potrebuje in bi si s temi 5 € to kupil. Po drugi strani pa me še ni velikokrat vprašal za denar.

Odšel je do sinove sobe in na vratih potiho vprašal: “Spiš, sin moj?”
“Ne, očka, buden sem,” mu je odvrnil sin.
“Veš, razmišljal sem, morda sem bil prej pregrob in se nisem kaj prida vživel vate. Utrujen sem od dela in potem kdaj reagiram tako, kot si ne želim. Glej tukaj imaš 5 €, za katere si me prosil."
Mali fantek se je iskrivo nasmehnil. “O hvala očka!” je navdušeno dejal. Potem je hitro dvignil svojo blazino in povlekel ven precej kovancev.
Oče je debelo pogledal, saj je uvidel, da ima že kar nekaj denarja. Ponovno se je razburil.
Mali fantek je počasi pričel šteti denar. Nato je pogledal očeta.
“Zakaj potrebuješ še več denarja, če ga že imaš?” je spet razburjeno, a nekoliko bolj umirjeno kot prvič vprašal oče.
“Ker ga nisem imel dovolj, ampak sedaj ga imam,” je odvrnil sin. “Očka, sedaj imam 10 €. Ali lahko kupim uro tvojega časa? Prosim, pridi jutri prej domov. Rad bi da večerjaš z nami."
Oče se je zlomil. Močno je objel svojega sina in v solzah prosil odpuščanja.
Naj ne zbeži čas mimo brez nas, ne da bi preživeli dovolj časa s tistimi, ki so nam v življenju zares pomembni.