GREGORJEVO
Bolj kot gregorjevo gotovo poznate valentinovo, ki danes velja za praznik zaljubljencev. Tudi gregorjevo je povezano z 
zaljubljenci, saj pravijo, da se na ta dan ptički ženijo (na sliki), in ta dan je 12. marec.
Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14.2.). Na slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.
Sv. Gregorij je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.
Prireditve
12.03.2008 | 19.00
Ljubljanski grad, Grajska planota 1, Stanovska dvorana
Prebiranje izbora pesmi sodobne slovenske ljubezenske poezije avtorjev knjige Vsaka ljubezen je pesem.
Glasbena spremljava: Igor Seme, klavir in Nuša Drašček, vokal
Pesmi berejo igralci Šentjakobskega gledališča.
Praznik velike noči ni slučajno prav v tem letnem času. Prva nedelja po pomladni polni luni je velikonočna nedelja. Ta praznik so skozi stoletja praznovali na različne načine in v tradicijah mnogih narodov lahko najdemo osnovno misel praznovanja ne glede na versko pripadnost.
![\"\"](\"http://www.mojnet-si.net/assets/images/Clipboard5.gif\")
Tudi po Sloveniji ta praznik praznujemo različno, verniki seveda po verskem izročilu, za ostale pa je to praznik prekomernega uživanja dobre hrane. Pirhi, šunka,kruh, hren, potica, so jedi, ki so v v velikonočnem času nepogrešljive, saj v sebi nosijo globoka sporočila :
Eden najbolj preprostih in poznanih simbolov čaščenja življenja je prav ![\"\"](\"http://www.mojnet-si.net/assets/images/jajce_belo.gif\")
JAJCE. Velikonočna jajca, ki jih živopisno barvamo in krasimo, so pomemben simbol, saj se za jajčno lupino skriva čudež življenja, medtem ko barve simbolizirajo veselje. Kot simbol velike noči je prepoznavno po celem svetu, zato ga barvajo, rezljajo in krasijo na vse mogoče načine, da bi s tem se poudarili njegovo posebno simboliko. V različnih predelih Slovenije imajo pirhi različna imena: pisanice, pisanke, rumenke, remenice, remenke, praskanke, predvsem pa predstavljajo simbol življenja, rodovitnosti, gotovosti, varnosti, ustvarjalnosti, upanja, aktivnosti, zmago in uspeh. Krašenje pirhov se je razvilo v eno od najlepših oblik slovenske ljudske umetnosti in domišljije.
![\"\"](\"http://img03.picoodle.com/img/img03/7/4/8/f_pisanice2m_5631a44.jpg\")
Ste se kdaj za veliko noč vprašali, zakaj se vstajenje proslavlja s pisanimi jajci in čokoladnimi zajčki? Odgovor tiči v izvoru tega praznika!
Angleško ime za veliko noč, ki je največji katoliški praznik, je Easter, kar ustreza izgovorjavi imena boginje Ishtar, ki so jo častile mnoge predkrščanke civilizacije (Babilonci, Sumerci, Akadijci, Semiti, Aramejci &hellip
. Zgodba o Ishtar, boginji plodnosti, vojne, ljubezni in seksa, zajema dogodek, ko se je podala v podzemlje po sina, ki se sam ni mogel vrniti. Na dan, ko se je vrnila, so v omenjenih starih civilizacijah slavili t.i. prehod ali vstajenje. Ker pa je to bil praznik boginje Ishtar, so ga slavili na način, ki je bil temu primeren – s simboli boginje (jajca, ki so očiten simbol za razmnoževanje in zajci, ki so znani po svoji plodnosti), odvijale pa naj bi se tudi orgije. Znano je, da se mnogi krščanski prazniki ujemajo s starimi poganskimi, boginja Ishtar naj bi se denimo rodila za božič, umrla pa na noč čarovnic, ki je večer pred katoliškim praznikom vseh svetih. To je razumljivo, saj so prvi kristjani tako z lahkoto uveljavili svoje praznike med pogani, saj so na te dneve tako ali tako slavili, spremenili so le zgodbo, v katero verujejo.
Velika noč je določena po luninem koledarju, in sicer prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Že ves teden pred praznikom potekajo priprave na velikonočno praznovanje in povsod po Sloveniji imajo svoje običaje, ki jih v tem času oživijo na veselje vseh, ne le vernikov.
Pet rdečih pirhov simbolizira kaplje krvi in Jezusove rane.
Hren simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ.
Šunka oziroma meso predstavljata Jezusovo telo.
Potica simbolizira trnovo krono.
Pomembne barve v velikonočnem času: rdeča, vijoličasta, bela in zlata.
Zakaj velikonočna jajčka nosi zajec? Zajec je simbol plodnosti. Razširjen je po vsem svetu in ni povezan samo z germansko mitologijo, kjer je bil simbol germanske boginje Eastre. Zajec predstavlja ponovno rojstvo, nekakšno vstajenje.
