"To bo vrglo senco na najbolj uspešen nastop poljskih športnikov v zgodovini iger," je za poljski radio povedal generalni sekretar poljskega olimpijskega komiteja Adam Krzesinski, tiskovni predstavnik komiteja Henryk Urbas pa je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil, da je novica o uporabi prepovedanega sredstva EPO resnična.

Urinski test so pri Cornelii Marek, ki je zahtevala še obravnavo vzorca B, izvedli po štafetni preizkušnji, kjer je bila Poljska šesta. Marekova na OI ni osvojila medalje, je pa bila deveta v ekipnem sprintu in 11. na maratonu na 30 kilometrov. Vzorec B bodo v protidopinškem laboratoriju v Kanadi testirali v petek, so še sporočili iz poljskega olimpijskega komiteja.

Tekmovalka je medtem za domače medije pojasnila, da nikoli ni namenoma zaužila prepovedanih sredstev.

Doslej so igre v Vancouvru veljale za dopinško zgledne. Le hokejskima igralcema Svetlani Terentjevi in Lubomiru Višnovskemu so izrekli opozorili, ker sta z zdravili proti prehladu zaužila sredstva, ki so na seznamu prepovedanih, a sta imela zdravniško spričevalo.

Za zdaj še ni znano, kakšen znesek bodo Kanadčani namenili družini nesrečnega športnika.

Predstavnica organizacijskega komiteja iger (VANOC) Renee Smith-Valade je pojasnila, da bodo izplačali zavarovalnino, ki je za takšne primere predvidena v programu olimpijske družine. O znesku Smith-Valadejeva ni želela govoriti, a je dejala, da bo vsota "primerna in spoštljiva".

Obenem bo VANOC prispeval tudi v sklad, ki ga je nedavno ustanovila Mednarodna sankaška zveza (FIL) in s katerim želi finančno pomagati družini Kumaritašvilija.

FIL je v prvi preiskavi nesreče ugotovila, da za smrt sankača, ki je pri hitrosti 145 km/h zletel s proge in se zaletel v nosilec strehe, niso krivi organizatorji tekmovanja. Zdaj o okoliščinah nesreče poteka še ena neodvisna preiskava

Glavna točka seje je bilo poročilo vodje olimpijske odprave v Vancouvru Toneta Vogrinca. Slednji je izpostavil odlična dosežka alpske smučarke Tine Maze in smučarske tekačice Petre Majdič in poudaril še ostale vrhunske dosežke slovenskih športnikov v Kanadi, ki so se med drugim kar dvajsetkrat uvrstili med najboljših deset, kar 56 športnikov in športnic pa se je uvrstilo do 30. mesta. "Takšni rezultati so žal vse prehitro pozabljeni, a so bile igre nedvomno najuspešnejše doslej," je dejal Vogrinec.

Slednji se je iskreno zahvalil za pomoč sodelavcem in za izkazano priložnost ter še enkrat poudaril, da na olimpijskih igrah ni prostora za slabše pripravljene. "Posamezniki, ki so le s težavo izpolnili normo ali pa so jo izpolnili v zadnjem hipu, na igrah niso bili uspešni. V reprezentanco se ne da in ne sme vstopiti skozi stranska vrata," je dejal Vogrinec. Omenil je, da je bilo z organizacijskega vidika v Kanadi vse v redu, tudi glede na velike razdalje, pohvalil je nastanitev, pograjal pa prehranjevanje športnikov, ki so morali obedovati v bundah in kapah, saj je bilo v jedilnici preprosto premrzlo.

Štipendije, sklad, zdravstveno varstvo ...

Predsednik odbora za vrhunski šport Bogdan Gabrovec je predstavil razpravo o statusnih pravicah športnikov, ki ga je razdelil na pet področij. Najprej so zbrani govorili o znižanju štipendij nadarjenim športnikom zaradi pomanjkanja sredstev. IO bo storil vse potrebno, da se to ne bo zgodilo in da bodo mladi perspektivni športniki obdržali dozdajšnje višine štipendij. Podobno velja za sklad vrhunskih športnikov, so pa zbrani pri tretjem področju ugotovili, da bo najverjetneje pri cilju 200 zaposlenih vrhunskih športnikov v ministrstvih zaradi recesije potrebno še nekoliko počakati. Glavni cilj ostaja zadržati trenutne zaposlitve, čeprav te na Ministrstvu za obrambo že krčijo, krčenja pa so predvidena tudi v prihodnje.

Bogdan Gabrovec

Veliko bo potrebno v prihodnje narediti tudi na področju preventivnega zdravstvenega varstva športnikov, najdaljša debata pa je potekala na temo skrb za športnika po končani karieri. Čeprav je bilo na tem področju v zadnjem času prisotnih veliko izboljšav, pa bo še vedno potrebno storiti precej. Gre predvsem za šolanje in dodatno izobraževanje vrhunskih športnikov in športnic, ki so po končanih športnih karierah ostali brez poklica, saj jim zaradi obilice treningov in ostalih obveznosti šolanja zaradi takšnih in drugačnih razlogov ni uspelo končati.

"To, kar se je pripetilo Nodarju, je bila nepredvidljiva nesreča. Po temeljiti preiskavi dogodka smo prišli do ugotovitve, da za nesrečo ni bil kriv en vzrok, temveč niz prepletenih dogodkov, ki so pripeljali do tragedije," je poudaril generalni sekretar zveze Svein Romstad, ki je bil skupaj z vršilko dolžnosti predsednice zveze Claire DelNegro zadolžen za pripravo poročila.

Preveč napak pri izhodu iz zavoja

Ključni poudarek, ki ostaja in ki ga je sankaška zveza ponavljala že od vsega začetka preiskovanje tragične smrti mladega gruzijskega sankača, je, da je Kumaritašvili med vožnjo pri izhodu iz 16. zavoja storil več napak, ki so pripeljale do tega, da je s sankami zletel s proge.

Sankača je dobesedno katapultiralo in se je z glavo zaletel v nosilec strehe, kar se v sankaškem športu še ni zgodilo. Udarec je povzročil hudo poškodbo lobanjskega dna, kar je bil vzrok za sankačevo smrt. V sankaški organizaciji na koncu poročila še ugotavljajo, da nikakor niso mogli pred to nesrečo predvideti, da bi se kaj takšnega sploh lahko zgodilo, varnostni zid pa je bil narejen in povišan, da bi nudil zaščito sankačem ter da bi preprečil, da bi tekmovalci zleteli s proge, vendar ob upoštevanju "normalnih okoliščin".

"Noben športnik ne bi mogel prevzeti nadzora nad sankami v primeru, ko je nastal učinek \'katapulta\'. Konstrukcijski izračuni na progi niso bili narejeni za preprečitev nesreč, ki bi nastale v neznanih in nepredvidenih okoliščinah," še stoji v poročilu.

Sankaška zveza na koncu poročila poudarja, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da se takšne tragične nesreče ne bi več zgodile.