Revija Forbes je sestavila seznam hollywoodskih filmskih parov, ki so filmom prinesli največ dobička.
Na sam vrh sta se povzpela Liv Tyler in Viggo Mortensen, ki sta skupaj zaigrala v trilogiji Gospodar prstanov. Kemija med njima je v blagajne po svetu prinesla slabe 1,3 milijarde evrov dobička, poroča The Sun.
Na drugo mesto so uvrstili Kirsten Dunst in Tobeyja Maguireja, ki sta s filmom Spiderman prinesla dobro milijardo evrov, na tretjem mestu pa sta pristala Kate Winslet in Leonardo DiCaprio. Titaniku sta prinesla 790 milijonov, filmu Krožna cesta, v katerem sta zaigrala leta 2008, pa 35 milijonov evrov.
Četrto mesto sta zasedla Megan Fox in Shia LaBeouf v filmu Transformerji, Julia Roberts je z Georgeom Clooneyjem v filmu Oceanovih 11 pristala na šestem in z Richardom Gereom na sedmem.
Jutri bodo v Los Angelesu podelili oskarje.V vlogi voditeljev se bosta predstavila igralca in komika Steve Martin in Alec Baldwin, ki bosta gostila 82. podelitev prestižnih nagrad Oskar.
![\"\"](\"http://www.erevija.com/slike/traci/300_59796.jpg\")
V Los Angelesu bodo v noči iz nedelje na ponedeljek znova podelili najbolj znane, zaželene, čislane, razvpite filmske nagrade, s čimer se bo hkrati zaključila dolga sezona podeljevanja nagrad. Vprašanje je letos očitno le eno: James Cameron ali Kathryn Bigelow? Dejstvo, da sta za enako število oskarjev nominirana prav nekdanja zakonca, je pač edina prava hrana za medije. Za edini pravi škandalček je poskrbel le en od producentov filma Bombna misija Nicolas Chartier, ki je pošiljal elektronska sporočila, v katerih je naslovnike prosil, naj člane Akademije prepričajo v podporo njegovemu filmu in ne filmu, ki je stal 500 milijonov dolarjev. Slednji je kajpak Avatar in čeprav se je Chartier javno opravičil za neprimerno vedenje, je Akademija proti njemu uporabila zanimivo sankcijo – odrekla mu je gostoljubnost. To je prvič, da nominiranec ne bo vabljen na svečano podelitev. Pravila Akademije namreč prepovedujejo "negativno ali ponižujoče govorjenje o konkurenčnem filmu", ali je s svojim vedenjem filmu pomagal ali škodoval, pa verjetno ne bo nikoli jasno. Morda bi moral Chartier za učne ure iz lobiranja poklicati Harveyja Weinsteina ...
Med filmskimi kritiki prevladuje mnenje, da bo oskarja za najboljši celovečerec odnesel visokoproračunski Avatar, kipec za najboljšo režijo pa naj bi Jamesu Cameronu speljala Kathryn Bigelow, ki bi tako postala prva ženska, nagrajena z oskarjem za režijo. Režiserka je namreč šele četrta ženska z nominacijo za najboljšo režijo, pred njo pa je ta čast pripadla le Sofii Coppoli (Izgubljeno s prevodom, 2003), Jane Campion (Klavir, 1993) in Lini Wertmüller (Sedem lepotic, 1976). Oskarji imajo nadvse radi takšne in drugačne prelomnice, ki pišejo zgodovino in morda bo za eno takšnih poskrbljeno prav letos ... Kathryn je bila tudi prva ženska režiserka, ki je prejela bafto, domov pa je odnesla še nagrado ceha režiserjev, medtem ko je zlati globus prevzel James Cameron.
Neslavne barabe so verjetno edine, ki imajo možnost, da poskrbijo za presenečenje, a to je vseeno zelo malo verjetno. Bolj verjetna je možnost, da bodo prejemniki nagrad v najpomembnejših kategorijah letos razpršeni med več filmov, tako kot na primer leta 2006, ko je so za najboljši film razglasili Usodno nesrečo, za režijo je bil nagrajen Ang Lee (Gora Brokeback), najboljša glavna igralca sta bila Philip Seymour Hoffman (Capote) in Reese Witherspoon (Hoja po robu), stranska pa George Clooney (Siriana) in Rachel Weisz (The Constant Gardener). Takšna razpršenost nagrajencev je sicer pri oskarjih zelo redka, saj se nagradi za režijo in film ponavadi ujemata, piko na i pa postavi še kakšen oskar za igralsko ekipo.
Kategorije, namenjene igralskim presežkom, že dolgo niso bile tako zelo predvidljive kot letos. Skoraj nobenega dvoma ni, da bosta oskarja za najboljši stranski vlogi prevzela Nemec Christoph Waltz (Neslavne barabe) in Američanka Mo\'Nique (Dragocena). Igralka, ki je bila doslej bolj znana kot komičarka, bo tako postala šele trinajsta temnopolta igralka z oskarjem (peta ženska).
Čedalje manj dvoma je tudi o tem, da bosta vsak s svojim kipcem domov odšla glavna igralca Jeff Bridges (Crazy Heart) in Sandra Bullock (The Blind Side). Čeprav slednji ne gre oporekati dobre predstave, pa nihče ne more zanikati vzporednic s še eno ljubljenko občinstva Julio Roberts, ki je prestižno nagrado prevzela za vlogo podobnega tipa v filmu Erin Brockovich. Nagrajevanje najbolj priljubljenih igralk ob prvi konkretni priložnosti v luči približevanja oskarjev običajnemu ljubitelju filmov bržkone ne more biti slaba poteza. Jeff Bridges je po drugi strani veteran, ki je dolgo veljal za po krivici prezrtega pri raznih podelitvah nagrad, zato mu marsikdo privošči oskarja.
Vseh ugibanj bo konec že z zgodnjim ponedeljkovim jutrom, ko bodo zlati kipci dobili svoje lastnike, hollywoodski vrtiljak pa se bo zavrtel še enkrat ter se nato umiril. No, vsaj za nekaj mesecev.
Veleuspešnica Avatar Jamesa Camerona, ki je prejela tudi tri oskarje, ni več na sporedu kinocentrov Kolosej.
Kinocenter je po treh mesecih želel podaljšati pogodbo o predvajanju 3D-različice filma, vendar hollywoodski studio Fox podaljšanje pogojuje s spremembo načina obračunavanja najema 3D-očal, je pojasnila Tjaša Smrekar iz Koloseja.
Spor okrog obračunavanja 3D-očal
Takih pogojev pa Kolosej ne more sprejeti. S takšnim izsiljevanjem skušajo veliki ameriški studii stisniti v kot kinematografe in jih prisiliti k uporabi točno določene 3D-tehnologije. Če se kinematograf takšni zahtevi ne podredi, studio zahteva plačilo deleža od najema 3D-očal, ob uporabi očal "ustreznega" dobaviteljeva pa ta očala celo subvencionira v višini enega dolarja, opozarjajo v Koloseju.
Z uveljavitvijo 3D-tehnologije so se namreč pojavila nova razmerja med prikazovalci oziroma kinematografi in studii. V Koloseju pri tem navajajo tri "velike igralce" na področju 3D-tehnologije. To so RealD, XpanD in Dolby, ki z opremljanjem dvoran s 3D-tehnologijo in obiskovalcev s 3D-očali omogočajo ogled filma v novi tehniki.
Celotni spor se vrti prav okrog obračunavanja 3D-očal. Če studii, med njimi Fox, za očala proizvajalca RealD kinematografu plačujejo po dolar za vsaka izdana očala, pa v nasprotju z nediskriminatorno prakso od kinematografa z XpanD tehnologijo za vsaka izdana očala zahtevajo celo plačilo v deležu, ki je običajen za kinovstopnico.
"Pred začetkom predvajanja filma Avatar je želel Kolosej ta razmerja urediti in je na lokalnega distributerja poslal vprašanje o možnostih za participacijo studia pri uporabi očal različnih proizvajalcev. Kljub večkratnim pozivom je dobil samo ponudbo za sistem RealD, ki pa ni združljiv z obstoječim sistemom v Kolosejevih kinocentrih. Zato je Kolosej distributerja obvestil, da bo enak način obračunavanja očal, kot velja za ReadD očala, uporabil za obstoječi XpanDov sistem," so zapisali v Koloseju.
Kolosej v neenakovrednem položaju
Ta sistem Kolosej v svoje dvorane vgrajuje od leta 2006, ko je v Sloveniji zgradil prvo dvorano z digitalno 3D-tehnologijo. Ker sta si sistema RealDa in XpanDa v osnovi različna, bi bil strošek za spremembo sistema ob stroških za prvotno digitalno opremo za Kolosej previsok. Zahteva po spremenjenem načinu obračunavanja 3D-očal je za Kolosej dodatno sporna, ker se je studio medtem tudi v Evropski uniji dogovoril z večjimi kinematografskimi verigami, ki imajo XpanDov sistem, za podoben način obračunavanja 3D-očal, kot ga ima RealD.
To Kolosej postavlja v neenakovreden položaj v primerjavi s kinematografi, ki imajo sistem drugega proizvajalca, pa tudi s kinematografi, ki imajo podoben ali enak sistem, pa so očitno za ameriške studie na zanimivejšem kinematografskem trgu, kot je Slovenija. Zaradi takšnega ravnanja studia Kolosej napoveduje, da bo pri Uradu za varstvo konkurence sprožil ustrezne sodne postopke.
Pri obračunavanju 3D-očal gre zgolj za razlike v odnosu kinematograf - studio/distributer. Gledalec namreč ne glede na sistem za 3D-očala povsod plača dodaten znesek. Ta je ponekod vključen v ceno vstopnice, drugod, tudi v Koloseju, sta storitvi ločeni. Tako gledalcu, ki prinese lastna 3D-očala, najema ni treba plačati, so še opozorili v Koloseju.
V kinocentrih v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Kranju si je Avatar ogledalo 154.912 gledalcev, od tega 123.882 v 3D in 31.030 v 2D-tehniki, je povedala Smrekarjeva, vodja službe za stike z javnostmi pri Koloseju.
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma in v Kinodvoru bo od 24. do 31. marca potekal 12. festival dokumentarnega filma.
![\"Klikni](\"http://img.siol.net/10/075/634043482086075202_untitled.jpg\")
Klikni za povečavo!
Na današnji tiskovni konferenci je programski direktor Simon Popek predstavil programske sklope in filme na letošnjem festivalu. Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je spregovorila o okrogli mizi Okolje, človekove pravice in odgovornost podjetij, ki jo Amnesty Inernational pripravlja v okviru spremljevalnega programa letošnjega festivala, Sabina Briški, predstavnica Media Deska Slovenija, pa je podrobneje predstavila dvodnevni Media seminar, ki bo potekal v sklopu spremljevalnega programa letošnjega festivala.
![\"Klikni](\"http://img.siol.net/10/075/634043484354683471_untitled.jpg\")
Klikni za povečavo!
Posebno pozornost so namenili retrospektivi bosensko-hercegovskega dokumentarnega filma, največji tovrstni retrospektivi doslej, ki jo je na konferenci predstavil selektor Miran Zupanič.
Festival se bo začel 24. marca s filmom Polka film Dušana Moravca. Leta 1917 so v New Yorku nastali prvi posnetki polke, ki so jo izvajali glasbeniki iz Slovenije. Besedila teh pesmi so bila odpeta v slovenščini. Posnetki so izšli na gramofonskih ploščah in bili razposlani po vsej Ameriki in Evropi ter povsod tam, kjer so živeli prišleki iz Slovenije. Polka film prikazuje zgodbo slovenske glasbe v Ameriki, sledi dogodkom in ljudem, ki so in še vedno ustvarjajo to priljubljeno zvrst. V filmu je predstavljen Frenk Jankovič, kralj ameriške polke, ki je v svoji karieri prodal več kot 35 milijonov plošč. Med sogovorniki so tudi legendarni Richie Vadnal, ki je bil s skupino The Vadnals zelo popularen v Sloveniji, Walter Ostanek, kanadski kralj polke, pa pater Frank Perkovich, ki po vzoru gospel glasbe vodi polka mašo. Radijski voditelj Tony Petkovsek, ki ima že štirideset let vsakodnevno oddajo o polki, nas popelje na Festival kranjske klobase.
Legendarni ameriški filmski studio Metro-Goldwyn-Mayer utegne kmalu pristati v rokah ruskega investitorja Lena Blavatnika, ki išče dobro medijsko odskočno desko.
Financial Times je namreč v citiral Blavatnika, češ da je to "za dobro ceno imeniten objekt". Blavatnik in njegova družba Access Industries se že "podita" po medijskem prostoru. Prevzeli so že britansko vejo filmskega podjetja Icon Mela Gibsona, deleže imajo tudi v založbi Warner Music in britanski medijski skupini Top-Up TV.
![\"\"](\"http://img.rtvslo.si/_up/upload/2010/03/16/64673744_mgm_show.jpg\")
http://www.rtvslo.si/kultura/film/ali-bo-mgm-ov-lev-rjovel-po-rusko/225852
Eden izmed vodilnih pri studiu Sony Pictures je lastnike ameriških kinematrografov pozval, naj namesto pokovke obiskovalcem ponudijo sadno solato.
Američani se že vrsto let bojujejo z debelostjo in nezdravim načinom prehranjevanja. ZDA je še vedno simbol za hitro hrano, kar pa bi radi zdaj spremenili tudi filmarji. Eden izmed vodilnih pri Sonyju Michael Linton je tako pozval vse lastnike kinematografov, naj razširijo ponudbo hrane in pijače.
Pokovko, bonbone in gazirano pijačo bi morale po njegovih besedah zamenjati sadne solate, porcije sveže zelenjave, jogurti različnih okusov in drugi zdravi prigrizki.
![\"\"](\"http://img.rtvslo.si/_up/upload/2009/08/21/64614856_kokice1_show.jpg\")
