Vsaka zgodba se mora enkrat zaključiti in tako se je zaključila športna pot dolgoletnega kapetana Tilie Olimpije Tomaža Vnuka, ki je na začetku oktobra hokejsko javnost šokiral z odločitvijo, da preneha z aktivnim igranjem hokeja. Dvorana Tivoli je tako osiromašena še za zadnjega hokejista izjemne generacije, ki je navduševala in na noge spravljala navijače "zeleno-belih".

Pred številnimi predstavniki sedme sile, ki so se zbrali v takem številu, kot ga pomni le malokdo in s tem tudi pokazali, koliko je Vnuk pomenil slovenskemu športu, je "Rajc" začel z naslednjimi besedami: "Vsak športnik v določenem trenutku začuti, da ne more več, kot si to sam želi. Jaz sem to začutil in z Olimpijo prekinil pogodbo. To je bilo težko tako za Olimpijo, kot tudi za mene. Vendar gre življenje naprej, šport gre naprej, hokej gre naprej. To je to."

M. Sekelj: Odločitev velikanov potrebno spoštovati

Starejši izmed bratov Vnuk je v dresu Olimpije preživel kar 14 sezon, prvič je zaigral za člansko ekipo v sezoni 1987/88. Otrok Olimpije pa se je preizkusil tudi onkraj meja. Eno sezono je preigral v Severni Ameriki, pet let pa je preživel v Avstriji. Štiri od tega pri Feldkirchu, kjer se je skupaj z dolgoletnim soigralcem Nikom Zupančičem povzpel tudi na vrh Evrope, eno leto pa odigral v Beljaku. V Sloveniji je nosil še dres Celja, Alfe in Jesenic. V klubski karieri je zbral 639 tekem in dosegel 857 točk (476 zadetkov in 391 podaj).

Vnuk se bo od navijačev poslovil v petek na tekmi proti VSV, kjer bo vrgel prvi plošček. To pa ne bo tudi zadnje slovo, saj se bo prihodnje leto v avgustu z nekdanjimi soigralci, ki so najbolj zaznamovali njegovo kariero, pomeril proti Olimpiji. Prvič v zgodovini slovenskega hokeja pa se bo pripetilo, da bo upokojen dres in ta čast je doletela prav Vnuka, saj bo od prihodnje sezone številka 24 visela pod stropom dvorane Tivoli. Za dolgoletno igranje se je igralcu iz Šiške zahvalil tudi direktor Tilie Olimpije Matjaž Sekelj: "Ta trenutek je prežet tudi z veliko emocijami. Zalo dobro se spomnim, ko ga je oče Rajko pripeljal v Tivoli pri štirih letih. Takrat se je začela ta veličastna pot. Danes sedimo tukaj in se zadeva končuje. Z njim sem preživel nekaj časa tudi kot soigralec, veliko več časa pa bodisi v trenerski, bodisi v menedžerski vlogi. Gre za eno največjih karier v slovenskem hokeju. Tomaž je kot vodja, kot človek, pustil velik pečat v vsaki garderobi, kjer je igral. Z odhodom v Feldkirch, ko je postal evropski prvak, je še dodatno dozorel njegov vodstveni čut in odgovornost. Z osebnega stališča lahko rečem, da kadar sem vodil kakšno ekipo, kjer je igral Tomaž, nismo nikoli glasovali kdo bo kapetan, saj sem vedno dejal, da bo kapetan Tomaž Vnuk. Odločitve velikanov je potrebno vedno spoštovati in razumeti. Lahko se mu le zahvalim za prispevek. Zaključuje se ena zgodba, ki bo z vsemi častmi slovenskega hokeja pospremljena in želim mu veliko uspeha v nadaljnjem življenju."

E. Aljančič: Popeljal nas je po fantastični poti

Velik prispevek pa ima legendarni napadalec, ki se bo v prihodnje odločil za operacijo nosu, tudi v reprezentanci, saj je eden izmed najbolj zaslužnih, da je Slovenija po osamosvojitvi prišla iz najnižjega razreda v elitnega. Bil je igralec, ki je znal za sabo potegniti soigralce, ki so nato kljub majhnosti Slovenije dokazali, da lahko igrajo z najboljšimi izbranimi vrstami na svetu.

Slovenski dres z državnim grbom je oblekel 151-krat, in dosegel 180 točk, Hokejska zveza Slovenije pa mu je v zahvalo podarila kolo, predsednik Ernest Aljančič pa želi tudi v prihodnje sodelovati z legendarnim napadalcem: "V dolgoletnem sodelovanju sva bila včasih tudi na različnih bregovih, vendar je bil Tomaž eden tistih, ki je uresničil in realiziral naše, morda za nekatere prepotentne, želje. Z njim smo spisali eno lepo reprezentančno hokejsko pravljico. Za kakšnega igralca gre, pove že statistika, čeprav slednja ne pokaže vse veličine nekega velikega igralca. Gre za izvenserijskega igralca, ki je bil tako v klubu kot tudi v reprezentanci tisti kapetan, ki nas je popeljal s soigralci po tej fantastični poti. Dejal bi, da to ni konec kariere. Seveda je končan del igralske kariere, z velikim veseljem pa pričakujemo Tomaža v novih vlogah in upam, da se bo v taki vlogi pojavil že na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. V imenu Hokejske zveze Slovenije se mu zahvaljujem za ta del kariere, trdno pa upam, da se bova lahko dogovorila za nadaljevanje in kakšna bo njegova vloga v reprezentanci."

Kot že omenjeno se bo Vnuk od navijačev poslovil v petek, na tekmi proti VSV iz Beljaka (začetek ob 19.15), ko bo tudi vrgel prvi plošček na tekmi. Slovo, kjer bi si otrok Olimpije zaslužil do zadnjega kotička napolnjeno dvorano