Vancouver in Anaheim v vodstvu

Hokejisti Vancouvra in Anaheima so v polfinalnem dvoboju zahodne konference proti Chicagu oziroma Detroitu povedli z 2:1 v zmagah. V tretji tekmi je Vancouver v gosteh Chicago premagal s 3:1, Anaheim pa je bil pred domačimi gledalci od Detroita boljši z 2:1.

Chicago je v drugi tekmi v Vancouvru dosegel "break", a Kanadčani so hitro vrnili udarec. Potem ko so na drugi domači tekmi prejeli kar šest zadetkov, so tokrat zaigrali previdnejše v obrambi, kar se jim je obrestovalo. Zmanjšali so število napak, še tiste, ki so jih storili, pa je popravil odlični vratar Robert Luongo.

"Mi smo v prvi vrsti obrambno moštvo. V prvih dveh tekmah tega nismo dokazali, zato pa smo bili uspešnejši tokrat. Tudi zaradi Roberta, ki je eden najboljših vratarjev na svetu. Če mu omogočimo, da vidi ploščico, je praktično nepremagljiv," je po tekmi dejal igralec Vancouvra, Shane O\'Brien. Vancouver je na polovici tekmi že vodil s 3:0, a za razliko od druge tekme, v kateri je vodil z 2:0, nato pa izgubil s 3:6, prednost zadržal. Za goste so gole prispevali Mason Raymond, Steve Bernier in Šved Henrik Sedin, častni zadetek za domače pa je dosegel Brian Campbell.

Luongo je ubranil 23 strelov, vsaj statistično pa je bil na drugi tekmi še boljši vratar Anaheima Jonas Hiller. Švicar je Detroitu praktično zaprl vse poti do mreže, ubranil 45 strelov in bil seveda najzaslužnejši, da je Anaheim tekmo dobil. Imel pa je tudi nekaj sreče, saj je sodnik neupravičeno razveljavil gol gostov, kajti ni videl, da Hiller ploščice ni pokril.

"Dosegli smo dva gola, on prav tako, toda podaljškov ni bilo. Izgubili smo, toda zaenkrat v naših vrstah ni panike. Menim, da smo boljše moštvo, kar nameravamo dokazati v naslednjih tekmah. Tudi tokrat smo bili boljši, večino tekme smo napadali, kritike na našo igro imam le za začetek. Na našo žalost je bil Hiller spet odličen, a bomo že našli recept, kako ga premagati," je še vedno optimističen Mike Babcock, trener Detroita, za katerega je edini gol dosegel Henrik Zetterberg, medtem ko sta bila strelca za domače Teemu Selanne (na fotografiji) in Scott Niedermayer.

Rusi prvi polfinalisti

 Hokejska reprezentanca Rusije je na prvi četrtfinalni tekmi letošnjega svetovnega prvenstva elitne skupine v Švici v Bernu premagala Belorusijo tesno s 4:3 (0:0, 3:3, 1:0).

Rusi so imeli z Belorusi velike težave.

Rusija - Belorusija 4:3 (0:0, 3:3, 1:0)

Dvorana Postfinance Arena, gledalcev 8300, sodniki: Ronn (Finska), Zalaski (Kanada), Semionov (Estonija), Winnekens (Nemčija).

Strelci: 0:1 Kolcov (Grabovski, Antonenko, 23.), 1:1 Proškin (Kovalčuk, Terešenko, 26.), 1:2 Antonenko (Grabovski, Kaljužni, 34.), 2:2 Atjušov (Radulov, Saprikin, 37.), 3:2 Frolov (Radulov, 38.), 3:3 Salei (Antonenko, Grabovski, 40.), 4:3 Kovalčuk (Morozov, 48.).

Kazenske minute: Rusija 16, Belorusija 10.

Belorusi so eno najprijetnejših presenečenj letošnjega SP. Ne le, da so si brez težav zagotovili nadaljevanje prvenstva, v treh tekmah drugega dela so pošteno zagrenili življenje svojim tekmecem. V Švici imajo tako skalpe Slovaške, Norveške in Finske, le v dvobojih s hokejskima velesilama Kanado in Češko so morali priznati premoč.

V prvem četrtfinalu letošnjega SP so bili Rusi favoriti, toda za zmago so se morali pošteno potruditi. Njihovi sosedje so se izkazali za žilave in vztrajne tekmece, niso se predajali in branilci naslova iz Kanade 2008 se na koncu slavili le z enim zadetkom prednosti.

Uvodna tretjina se je končala brez zadetkov, bližje vodstvu pa so bili Belorusi, ki so ob številni premoči zadeli vratnico. Razpoložen je bil tudi beloruski vratar Andrej Mezin, ki je zanesljivo ustavljal nevarne strele tekmecev (razmerje strelov je bilo na koncu 32-22 v prid Rusije).

Povsem drugačna strelska zgodba je bila v nadaljevanju. Zadetki so si sledili kot po tekočem traku, Belorusi pa so dvakrat zapravili vodstvo. Najprej z 1:0, ko je ob "power-playu" zadel Konstanin Kolcov, nato pa še 2:1, ko je v 34. minuti Ilijo Brizgalova s strelom pod prečko premagal Oleg Antonenko. A Belorusi se niso nikoli prav dolgo veselili prednosti pred velikimi tekmeci. Vitalij Proškin je za prvo rusko izenačenje potreboval tri minute, drugič pa so Rusi zaostajali dve minuti in pol, za 2:2 je bil uspešen Vitalij Atjušov. Nato so zobe pokazali tudi Rusi, saj so potrebovali le 23 sekund za nov zadetek, v mrežo Mezina je plošček spravil Aleksander Frolov. A festivala zadetkov še ni bilo konec: Belorusi so izkoristili nezbranost Rusov v obrambi in dve zaporedni izključitvi, ob igri 5-3 pa je še pred drugim odmorom izenačil Ruslan Salei.

Nezadovoljen z učinkom vratarja Brizgalova se je ruski strateg Vjačeslav Bikov odločil za menjavo in v zadnjih 20 minutah na led poslal Aleksandra Eremenka. Mož odločitve pa je bil nato ruski zvezdnik Ilija Kovalčuk, ki je v 48. minuti svojo ekipo povedel v vodstvo s 4:3. Isti igralec je imel nekaj minut kasneje lepo priložnost, da bi odločil tekmo, vendar se je Mezin izkazal, do spremembe izida pa nato ni prišlo več niti ob koncu tekme, ko so Belorusi v zadnjem obupnem poskusu zaigrali brez vratarja in s šestimi igralci v polju.

Belorusija je tako še petič, odkar si je leta 2005 zagotovila vrnitev med elito, priborila uvrstitev med deset najboljših na svetu, Rusi pa bodo v večernem četrtfinalnem obračunu med Finsko in ZDA dobili svojega polfinalnega tekmeca.

Hokejska reprezentanca ZDA je drugi polfinalist letošnjega svetovnega prvenstva elitne skupine v Švici. Na četrtfinalni tekmi v Bernu so Američani premagali Finsko s 3:2 (0:0, 3:2, 0:0).

Finska : ZDA 2:3 (0:0, 2:3, 0:0)

Dvorana Posfinance Arena, gledalcev 9300, sodniki: Piechaczek (Nemčija), Reiber (Švica), Blumel (Češka), de Haan (Kanada).

Strelci: 1:0 N. Kapanen (Hagman, Miettinen, 21.), 1:1 Brown (Suter, Hainsey, 31.), 1:2 Oshie (Backes, Okposo, 33.), 1:3 Suter (Blake, Wilson, 35.), 2:3 Hyvonen (Immonen, 38.).

Kazenske minute: Finska 10, ZDA 10

Finska bo prvič po letu 2005 ostala brez kolajne na svetovnem prvenstvu. Potem ko so Finci pred tremi leti osvojili bron, leta 2007 srebro in lani spet bron, so se tokrat poslovili že v četrtfinalu. Izločili so jih Američani, ki letos na SP nastopajo s pomlajeno, a zelo čvrsto ekipo. ZDA je s tesno zmago tako uspelo tudi maščevanje za lanska poraza na SP v Kanadi: tudi takrat je bil na dveh medsebojnih tekmah izid 3:2, Finci pa so po zmagi v predtekmovanju v četrtfinalu zmagali po podaljšku. Finci so bili za ZDA zelo neugoden tekmec tudi že v četrtfinalih v letih 2007 in 2004, saj so se Američani obakrat poslovili. ZDA so se v polfinale SP uvrstile prvič po petih letih.

Švici se je tekma končala že v rednem delu. Finski, ki je v zadnjem krogu drugega dela ugnala Kanadčane in jim prizadejala prvi poraz na SP, ni pomagala premoč na ledu. Skandinavci so proti ameriškim vratom sprožili kar 49 strelov (Američani so jih imeli 35), toda vratar Robert Esche je klonil samo dvakrat.

Vse pomembno se je zgodilo v drugi tretjini. Takrat so Finci, po jalovi premoči v prvem delu, le prišli do vodilnega zadetka, plošček je za hrbet Escha spravil Niko Kapanen. Nato pa so vajeti prevzeli Američani. Sredi tekme so imeli Finci na klopi za kaznovane dva igralca, prav v trenutkih, ko se je kazen Hannesu Hyvonenu iztekla, pa je ob prednosti 5-4 v polno zadel Dustin Brown. Gol je bil znak za preobrat v ameriški režiji, za katerega so hokejisti ZDA potrebovali le tri minute. Najprej je za vodstvo poskrbel T.J. Oshie v trenutkih, ko so Finci povsem pozabili na obrambne naloge in so bili v protinapadu v boju z vratarjem Pekko Rinnejem kar trije tekmeci. Delo pa je z zadetkom za 3:1 dokončal Ryan Suter po novi hitri in učinkoviti akciji ZDA. Za kanček finskega upanja je pred drugim odmorom poskrbel Hyvonen, ko je dosegel drugi finski gol, čeprav so Američani protestirali, češ da je pred zadetkom plošček njihovega vratarja zadel v glavo in bi sodnik moral prekiniti tekmo.

Pri izidu 3:2 za ZDA je nato ostalo do konca. Finci so se podobno kot v prvem delu zaman trudili z napadalnimi akcijami, Američani pa so bili zanesljivi pri branjenju minimalne prednosti ter jo na koncu, v zadnji minuti ob finski igri 6-5 brez vratarja, tudi brez večjih težav ohranili.

Spet je odločil Jokinen

V končnici severnoameriške profesionalne hokejske lige sta bili v sredo dve tekmi. Obe v vzhodni konferenci in obe sta se končali po podaljšku. Carolina je s 3:2 doma premagala Washington in povedla z 2:1 v zmagah, Pittsburgh pa je bil z istim izidom prav tako doma boljši od Washingtona, s čimer je znižal zaostanek v zmagah na 1:2.

Pittsburghu je že tekla voda v grlo. Tretji zaporedni poraz bi najbrž že pomenil konec sanj o nastopu v konferenčnem finalu. In ni bil daleč od tega, čeprav je ves čas tekme prevladoval na ledu, razmerje strelov je dobil s 43:23. Zvezdnik Washingtona Aleks Ovečkin je goste popeljal v vodstvo že v 83. sekundi tekme, Ruslan Fedotenko in Jevgenij Malkin sta sicer poskrbela za preobrat, a ko je Nicklas Backström gostom izboril podaljšek, se je psihološka prednost obrnila na stran Washingtona.

Toda to ni bilo usodno, za kar je svojim prvim golom v končnici poskrbel mladi domači branilec Kris Letang, ki je v podaljšku postavil končni izid. "Več streljaš, več možnosti imaš za zadetek. Sam sem veliko poskušal, uspelo mi je, ko je bilo najbolj potrebno," se je smejalo Letangu, ki je v zadnjem trenutku dobil dovoljenje zdravnikov, da kljub lažji poškodbi sploh lahko nastopi: "To je končnica, vsak ima kakšno manjšo poškodbo, a takih tekem se ne zamuja."

Če je bil junak tekme v Pittsburghu Letang, bodo v Carolini vsaj nekaj dni po "rokah" nosili Finca Jussija Jokinena, ki je letos prestopil iz Tampe, v končnici pa že drugič odločil tekmo. Potem ko je v sedmi tekmi prvega kroga proti New Jerseyju tekmo odločil z golom v zadnji sekundi, je tokrat po protinapadu zadel v podaljšku.

"Carolina bi morala zmagati že v rednem delu. Izid 2:2 ni bil pravičen, a na koncu je bilo pravici vendarle zadoščeno. Mi smo bili v podaljšku boljši, imeli štiri lepe priložnosti, toda nismo jih izkoristili, po protinapadu pa smo prejeli zadetek," je bil pošten trener najuspešnejšega moštva rednega dela lige Claude Julien. V rednem delu sta se za Carolino med strelce vpisala Eric Staal in Sergej Samsonov, za goste pa sta v polno zadela Milan Lučić in Mark Recchi.

Vzhod:
Pittsburgh : Washington 3:2*/1:2/
Fedotenko, Malkin, Letang; Ovečkin, Backstrom

Carolina : Boston 3:2* /2:1/
Staal, Smasonov, Jokinen; Lucic, Recchi

* - po podaljšku

Navijači v ligi NHL imajo svoje običaje 

Ko na led priletijo hobotnice, podgane, zrezki … 

V severnoameriški hokejski ligi se temperatura s tekmo v tekmo počasi bliža vrelišču. Napetim obračunom na ledeni ploskvi pa pripomorejo tudi navijači z različnimi običaji

Ob čisčenju ledene ploskve imajo veliko dela tudi mikavna dekleta

V končnici bolj kot se približuje koncu sezone, bolj si dajo duška navijači klubov. Nekateri se zanašajo na stare, tradicionalne običaje, medtem ko drugi iščejo nove načine in rituale, s katerimi bi pomagali svojemu moštvu k uspehu. Nekako je univerzalen običaj ob dosegu treh zadetkov enega igralca na tekmi, t.i. hat trick. Ob tem dosežku navijači po navadi na igrišče zmečejo kape oziroma pokrivala. To smo doživeli na tekmi med Washingtonom in Pittsburghom, ko je Aleksander Ovečkin dosegel tretji zadetek, ledeno ploskev pa so pokrile kape. V nadaljevanju smo predstavili še nekaj običajev.

Navijači Detroita imajo tradicijo, da v končnici na domačih tekmah mečejo na ledeno ploskev hobotnice, ki naj bi prinesle srečo. Običaj izhaja že iz davnega leta 1952, ko je bil še nekoliko drugačen sistem tekmovanja v končnici. Hobotnica ima osem lovk, ki predstavljajo število zmag, ki jih je bilo takrat potrebno, da je ekipa osvojila naslov Stanleyjevega prvaka. S tradicijo sta začela brata Cusimano, ki sta kot prva vrgla hobotnico na led, ko so se \'\'rdeča krila\'\' merila proti Torontu.

Čistilci ledu imajo veliko dela, še posebej, ko Detroit zmaguje.

Ker je bil Detrot takrat zelo uspešen, se je tradicija nadaljevala. Rekordno število hobotnic je na eni tekmi priletelo na led leta 1995, ko so jih navijači na ledeno ploskev odvrgli kar 36. Neuradna maskota ekipe, ki prihaja iz avtomobilskega mesta je prav hobotnica, ki se imenuje Al. Slednji je v končnici obešen pod strop, ime pa je dobil po Alu Sobotki, ki skrbi za led in je tudi zadolžen za čiščenje ledu in posledično hobotnic.

Maskota po imenu Al se spusti s stropa

Vendar pa morajo navijači pri \'\'obredu\'\' upoštevati tudi določena pravila. Tako morajo umrlo hobotnico dobro prekuhati, saj v nasprotnem primeru nastanejo velike težave pri čiščenju igrišča. S tem tudi hobotnica izgubi neprijeten vonj, na ledu pa pustu tudi veliko manj sluza. Prav tako morajo v dvorano morsko žival pretihotapiti, saj je prepovedano metati stvari na led (navijači imajo številne taktike kako to izvesti, prav tako pa tudi, kako ostati neopaženi, ko vržejo hobotnico na led). Prav tako je zaželjeno, da se hobotnico vrže na led, ko je konec himne ali ko Detroit doseže zadetek. Vržti jo morajo tudi na prostor, kjer ni nobenega igralca.

Navijači na Floridi pa imajo povsem drugačen običaj oziroma so ga imeli, ko (so) njihovi igralci nastopajo v končnici. Namreč na led mečejo podgane. Tradicija se je začela leta 1995, v rednem delu sezone, ko je podgana pretekla garderobo, v kateri so bili nastanjeni igralci Floride. Z živalco je opravil Scott Mellanby, ki jo je \'\'zamenjal\'\' za plošček in s strelom iz prve poslal v steno. Slednji je nato zabil dva gola, Panthers pa so ugnali Calgary s 4:3. Vratar John Vanbiesbrouck je po tekmi to označil kot t.i. \'\'rat trick\'\'. V garderobi je nato eden izmed igralcev na steni označil mesto, kamor je podgana priletela in napisal nanj \'\'R.I.P. rat 1\'\'.

Navijači Floride so na led metali podgane

Dve tekmi zatem so \'\'panterji\'\' doma ugnali Ottawo in na ledeno ploskev sta prileteli dve gumijasti podgani. To sta bila tudi prva zabeležena primera metanja umetnih podgan na igrišče. Že naslednjo tekmo je na igrišče priletelo 16 in nato 50 podgan. In iz tekme v tekmo več podgan. V tej sezoni so nato igralci Floride prispeli vse do finala. V finalu vzhodne konference, ko so izločili Pittsburgh po sedmih tekmah, so zabeležili na odločilni tekmi več kot 3.000 podgan igračk na igrišču. V finalu so nato klonili proti Coloradu, navijači slednjega pa so v domači dvorani odgovorili s tem, da so na igrišče zmetali podganje pasti.

Pred začetkom sezone 1996/97 je vodstvo lige sprejelo odločitev, da zaustavi metanje predmetov na igrišče, saj čiščenje ledu vzame veliko časa. Tako lahko sodnik najprej opozori navijače, ob naslednjem prestopku pa lahko kaznuje domačo ekipo s kaznijo dveh minut zaradi zavlačevanja igre.

Je tradicija, ki se jo poslužujejo navijači Vancouvra, ko praktično cela dvorana maha z belimi brisačami. Izvira iz leta 1982, ko je bil trener Roger Neilson nezadovoljen s sojenjem in je belo brisačo obesil na hokejsko palico, nato pa z njo sarkastično mahal sodnikom v znak predaje. Posnemali so ga tudi igralci, ki so sedeli na klopi. Na naslednjih tekmah so temu sledili tudi navijači, ki so z brisačami mahali nad svojimi glavami. Ekipa je nato zmagala naslednje tri tekme in se uvrstila v svoj prvi finale, kjer pa je na koncu izgubila proti NY Islanders.

Navijači Vancouvra mahajo z belimi brisačami

Običaj so začeli posnemati tudi navijači v drugih športih. Med drugim pri ameriškem nogometu, kot tudi baseballu. Tega pa se poslužujejo tudi navijači nekaterih drugih ekip v ligi NHL. Vendar pa ne tako pogosto. Tako navijači Calgaryja mahajo z rdečimi brisačami, navijači Toronta pa z modrimi.

Metanje hobotnic je navdahnilo številne navijače v ligi NHL, da mečejo stvari na led. Vendar pa se kot po pravilu nikjer to ni obdržalo. Ali pa je vodstvo lige NHL postrožilo pravila, saj so imeli čistilci ledu ogromno dela s čiščenjem. Prav tako je zaradi tega tekma trajala veliko več časa. Leta 1995 je tako navijač Bostona vrgel na led jastoga. Istega leta je na tekmi med New Jerseyjem in Detroitom vrgel navijač \'\'hudičev\'\' na led ribo.

Mike Commodore je kos mesa kar sam pospravil z ledu

Leta 2006 je v prvem krogu končnice med Edmontonom in Detroitom privženec prvih vrgel na ledeno ploskev kos mesa, navijači pa so mu sledili s tem, da so na naslednjih tekmah metali na led zrezke. No, kaj hitro se je vse končalo, saj je policija naredila nekaj aretacij in s tem umirila neobičajno navado.

Kanadi tretja polfinalna vstopnica

Hokejisti Kanade so tretji polfinalisti letošnjega svetovnega prvenstva elitne skupine v Švici. V današnji četrtfinali tekmi so v Bernu premagali Latvijo s 4:2 (0:0, 3:1, 1:1). Njihov polfinalni tekmec bo boljši v večernem zadnjem četrtfinalnem obračunu med Češko in Švedsko.

Kanada - Latvija 4:2 (0:0, 3:1, 1:1)

Dvorana Arena Postfinance, gledalcev 8000, sodniki: Kurmann (Švica), Orszag (Slovaška), Kiča (Ukrajina), Oskirko (Rusija).

Strelci: 1:0 Heatley (Roy, Weber, 27.), 2:0 2:0 Hamhuis (Stamkos, Doughty, 35.), 2:1 Galvins (Vasiljevs, 38.), 3:1 Stamkos (Hamhuis, 38.), 3:2 Vasiljevs (Niživijs, Širokovs, 42.), 4:2 Lombardi (Armstrong, Coburn, 43.).

Kazenske minute: Kanada 16 + 10, Latvija 14 + 10.

Po tesnih razpletih v prvih četrtfinalnih obračunih, ko je favorizirana Rusija le s 4:3 premagala Belorusijo, Finska pa celo izgubila z ZDA (2:3), je bilo podobno tudi na tretjem četrtfinalu. Kanadčani, srebrni z lanskega SP na domačem ledu, so se dolgo mučili z žilavimi in nepopustljivimi tekmeci z Baltika, nazadnje pa vendarle upravičili status favoritov in se sedmič zapored na SP uvrstili med štiri najbolje na svetu.

Zgolj statistični podatki so bili močno na kanadski stani. V strelih na gol je bilo razmerje na koncu 48-23, tako da je imel veliko več dela vratar Edgars Masalskis. Toda tudi Chris Mason pri Kanadi ni bil povsem brez dela, Latvijci pa so poskrbeli, da je bila tekma negotova do zadnjih minut.

Latvija je s trdno obrambo brez gola zdržala vso prvo tretjino in še prvih sedem minut druge. Nato pa je stvari v svoje roke vzel zvezdnik Kanade Dany Heatley, po podaji Dereka Roya je natančno streljal po sredini gola in povedel Kanado do prvega vodstva. Ko je v 35. minuti Dan Hamhuis ob številčni prednosti povišal na 2:0 s strelom od daleč, so bili rdeče-belo-rdeči videti izgubljeni. A so hitro kaznovali trenutek kanadske nezbranosti; v 38. minuti je Herberts Vasiljevs pobegnil v protinapad, ko je imela njegova ekipa na ledu igralca manj, natančno podajo pa je Guntis Galvins spremenil v zadetek. A veselje Latvije je bilo dolgo le 17 sekund, saj je še ob istem "power-playu" s tretjim kanadskim golom vodstvo spet povišal Steve Stamkos.

Zadnja tretjina se je začela po okusu Latvije, Vasiljevs je za 2:3 zadel že v 42. minuti. Vendar je bil scenarij nato podoben kot v drugem delu. Kanada je za odgovor in četrti gol potrebovala le 40 sekund. Nadaljevanje je bilo izenačeno, Latvijci so si na vse načine prizadevali priti do še kakšnega gola. Priložnost se je ponudila pet minut pred koncem. Trener Olegs Znaroks je že takrat potegnil iz vrat Masalskisa, Kanadčani pa so imeli pol minute celo dva izključena hokejista. Toda niti razmerje 6-3 Latviji ni pomagalo do gola, brez vratarja in z razmerjem 6-4 pa so Latvijci poskusili še v zadnjih dveh minutah, zadetka pa ni bilo.