[slika/internet] 

Bil si nekaj kar je upala "na" 


Toplo obarvan dan, vsa v pričakovanju njegovega sporočila.
Nekajdnevna odsotnost je zaustavila komunikacijo med njima. V daljavi sliši brnenje motorja, srce noro razbija, pregorelo bo!
Ga že vidi, s torbo na rami se stari poštar počasi pripelje pred njen novi dom.
Z vljudnim pozdravom jo ogovori: Težko pričakovana pošta, gospodična!?
Ona se samo nasmeje, v grlu ji cmok preprečuje izustiti pozdrav, premore le nasmeh in zamah v slovo.
Ne prenese več napetosti v prsnem košu, čustva ji uhajajo iz vajeti. Hitro, še vedno prepočasi, strga belo ovojnico v kateri so težko pričakovane besede ljubega.
Na hitro preleti napisano, zastane ji dih, solze naznanjajo prihod.
Pričakovanja so se izjalovila, v njegovem sporočilu ni bilo želenega, upala je na srečen razplet med njima. Ponovno razočaranje, ravno kakor pred leti, ko jo je brez utemeljenega razloga postavil na stranski tir.
Kljub temu da sta ji čas in dejanja pokazala svoje, je še vedno upala na srečo v dvoje, na ljubezen brez meja. 
Razočaranje je nepopisno, bolečina se ponovno odpira na komaj sanirani rani. Tokrat je drugače, boli močneje, njene razsežnosti nimajo meja .
V trenutku se ji zamajejo tla pod nogami, telo se sesede pod težo čustev katera so kakor strela z jasnega privrela na plano.
Rez kateri se je pred štirimi leti odprl se poglablja, telo ne prenese ponovnega izkustva, misli ji uhajajo k sodbi.

by Luana ;)

[slika/internet]

 Utrinki sanj 

Včasih čisto potiho potrkam na vrata tvojega sveta. 

S drobnimi koraki naznanim svoj prihod. 

Bog ti ga vedi: sem dobordošla gostja, ali nebodigatreba? 

Z nezaupljivim izrazom na obrazu mi pokimaš in izpustiš naprej. 

V njemu je prostor samo za enega, tuj odmaknejm, samo tvoj. 

Ne dovoliš neznancem vztopa, moja prisotnost je samo medla podoba nekoč znanke, zato si do mene toliko bolj obziren in spoštljiv. 

Ravno pripravljaš mizo za dva, kaj proslavljaš? 

Ne dobim odgovora, ne želiš izdati skrivnosti? Če to skrivnost je. 

Potihoma vprašam: a sem prišla ob nepravem času? 

Ne, odgovoriš pritrdilno. 

V besedah katere še vedno donijo v mojem ušesu, slišim nelagodje, jezo, preplah. 

Lahko tvoje misli preplavljajo druge skrbi? 

A koga pričakuješ, vprašam sramežljivo? 

Nekdo je najavil obisk, zato sem pogrnil mizo in pripravil nekaj malega za prigrizek, le toliko, bova nazdravila dobrim starim časem. 

Lepo, dodam. 

Še vedno sem skeptična, ne verjamem vsemu slišanemu. 

Kar tako sredi izbe se meniva o tem in onem, v zraku čutim prežetje strahu in jeze. 

V barvi tvojega glasu zaznavam prezir, moji nadnaravni čuti zaznavajo tvoje tiho vprašanje: zakaj si prišla? 

Kdo te je povabil? 

Kaj hočeš od mene? 

A ti nisem nekoč, že davno tega povedal vse o naju? 

Spravi se mi izpred oči! 

A ne vidiš da si odveč? 

Imam pomemben zmenek, odmakni se od tod! 

Takrat, kakor strela z jasnega me prešine val besed katere bobnijo v ušesih. 

S hitro kretnjo se obrnem, zajamem zrak, dvakrat globoko vdihnem in 

izustim: oprosti ker sem motila. 

Le toliko sem želela, izvedeti kako ti gre? 

Dobro hvala, na zanimanju! 

Tvoj ledeno hladni ton odgovora je pleplavil prostor. 

Takrat ni bilo več zadržkov, hitro, brez pozdrava sem odšla. 

Iz tvojega stanovanja. 

Še slednjič, iz tvojega življenja. 

Tako močno si loputnil z vhodnimi vrati, a je bil odraz bojazni o mojem morebitnem povratku? 

Ne boj se, ne bo me nazaj. 

Hvala ti! 

Tega ni slišal nihče, še najmanj tvoje srečno srce! 

by Luana ;)

[slika/internet]

Elegantno 

Skrivnostno 

oprezno 

z mehkobno eleganco 

ustvarjaš 

komunikacijo 

vsaka nadaljna beseda 

preveva dvom 

v bran pripravljaš 

podlago 

še skelijo rezi 

preteklosti 

tako se dialog spotika 

ob zanke preuranjeni odločitev 

spodrsljaj bi lahko bil 

usoden za oba

by Luana ;)

[slika in besedilo/avtor,Luana] 

by Luana ;)

[slika/internet] 

"ZVER SI POSTALA" 

Na robu prepada ždita 

v strahove se vživljata,

odaljena od vseh 

in celega sveta,

 preprosto ne shajaš 

brez njega. 

Z rokami se ovija 

tvojega telesa, 

s poljubi 

pričaral ti bo nebesa, 

od same želje 

ti bo razneslo um, 

brzdati ne uspeš 

v sebi pogum. 

Išče v tebi zlato, 

ko ti nežno raziskuje 

telo, 

spušča v tvoje se obline, 

kakor golob zoba te drobtine. 

Se zvijaš, ječiš

od ugodja lebdiš. 

Ne prepozna svoje stvaritve 

ker poglablja v tvoje se molitve, 

tudi poslednje želi 

uresničiti še. 

Po tebi hlasta, 

sokove ti pije, 

in na kraju od omame 

celo s seboj te vzame. 

Si se mu predala, 

do onemoglosti razdala, 

iz krotkega jagenjčka 

si zver postala.

by Luana ;)

by Luana ;)