
by Luana ;)

Ko bo korak zastalpogled zameglila sencaglas obmolknilželje odpihal veterpotrebo pokopal časrazočaranje osušilo solzoostala bousedlina na dnu!
by Luana ;)
[slika/internet]
V afektu izrečene besede smrtonosno poljubljajo hrepenečo dušo
by Luana ;)

[slika/internet]
Dobrodošla!
Janezova stara mama je potrkala pri sosedovih.
Le naprej Lenčka, jo je lepo in spoštljivo ogovoril Jure, mlajši od petih otrok!
Ta je bil, fant od fare, takih je bližnja in daljša okolica štela le kak primerek.
Naj si je bil berač, ali gospod, slehernemu je pokazal spoštovanje in sprejetost.
Kako lepo, zelo smo veseli vašega obiska!
S katerim razlogom, vas je pot vodila do nas?"
Dragi moj otrok "tako prisrčnega sprejema, sem malokrat deležna!"
Zato, naravnost povem, prišla sem odpočit dušo in telo.
Predvsem slednje je že malo utrujeno od tu zemeljskega popotovanja in tavanja v prazno.
Mamka, ne bodite tako rahločutni, verjamem, ni vam po godu od vsega doživetega; ali verjemite, vse je z razlogom.
Tudi to, da ste na tej prelepi zemljici doživeli tako zavidljivo starost in vse kar je bilo v paketu, šteje.
Da, res je, lepi moj otrok; ali verjemi starki!
Pot je dolga in naporna, izkušnje kakor modrost, ali dogodki na trenutke kot rezilo, rišejo rane v srcu.
Razumem in sprejemam vaše stališče, toda tu ste da delite z vsemi nami; dobro ali slabo, srečo in žalost.
Vse to so izkušnje otrok!
Tu ni milosti, samo pot je, sine!
by Luana ;)

[slika/internet] Še zadnjič si zaplesala v ritmu ogorka!
by Luana ;)