Globoko urezani fjordi, s travo porasle strehe živopisanih hišk, od zoba časa načete lesne vikinške cerkve, ledeniki prav tako modri kot gorska jezerca. Vse to - in še mnogo več - je Norveška.
Dežela na skrajnem severu Evrope pogosto spominja na pravljične podobe neokrnjene severnjaške lepote: vse od popolnosti urbanega (tu ni prostora za arhitekturne zmazke, rušenja tradicionalnega ravnovesja ali pa "ven metajočih se -hočem-višjo-hišo-od soseda" skropucal, tako značilnih za Slovenijo) do dih jemajoče narave.
Norvežani potrebujejo nekaj časa, da se jim razveže jezik. Cestne povezave občasno ubijajo, saj je zaradi razčlenjenosti obale potovanje polno "ovir" v podobi bodisi klavstrofobičnega najdaljšega predora na svetu bodisi dolgotrajne in drage vožnje s trajekti. Poleti boste tu pogosto premraženi (še zlasti, če taborite), na severu pa boste srečni, če boste ujeli en delno sončni dan.
Verjetno je ne bo obiskal nihče izmed nas
Združevanje eksotike, misterioznosti, starih kultur, urejenosti in divjine