Za to dejanje je potrebna prijava v sistem!
Prijava



Zimski sporti


rjana

rjana
Št. sporočil: 8746
Regija: Štajerska
Datum objave: 15.05.2009 01:20:19 Citiraj objavo Pošlji ZS

Miller ostaja del \'belega cirkusa\'

 \"Sport1\"

Ameriški smučarski zvezdnik Bode Miller (na fotografiji), ki je predčasno končal minulo sezono svetovnega pokala v alpskem smučanju po seriji nekoliko slabših predstav, še ne namerava končati aktivne smučarske kariere. Da bo nadaljeval kariero, je preden so o tem začeli pisati mediji, obvestil svojega proizvajalca smuči Head.

Miller se je za začasno zapustitev bele karavane odločil po svetovnem prvenstvu v Val d\'Iseru, ko je izpustil tekme svetovnega pokala v Sestrieru in Kranjski Gori. Odločil se je, da se bo raje kot s tekmovalnim športom in svetovnim pokalom, ukvarjal s hčerko. Po premoru, ki je sledil ne najboljši sezoni, saj je le trikrat stopil na stopničke in niti enkrat zmagal, pa je najboljši ameriški smučar izpustil tekme v norveškem Kvitfjellu in finale v švedskem Aareju. Takšna odločitev je nemudoma sprožila ugibanja o morebitnem koncu kariere. Ta ugibanja je zdaj Miller dokončno prekinil, čeprav še ni potrdil, da bo nastopil na olimpijskih igrah v Vancouvru.

Millerjeve načrte o nadaljevanju kariere je za medije potrdil Rainer Salzgeber iz podjetja Head. S tem podjetjem ima Miller sklenjeno pogodbo do konca sezone 2011-2012.

 




vasja

vasja
Št. sporočil: 2869
Regija: Gorenjska
Datum objave: 19.05.2009 10:32:30 Citiraj objavo Pošlji ZS

Järbyn želi v Vancouver

 Čeprav je 16. aprila dopolnil 40 let, pa švedski alpski smučar Patrik Järbyn ne razmišlja o slovesu od karavane svetovnega pokala.


\"\"

Patrik Järbyn

Vodstvo švedskih smučarskih reprezentanc je potrdilo sestavo ekip za tekmovalno sezono 2009/10. Z izjemo Nike Bent, ki je po slabši sezoni ostala brez reprezentančnega statusa, v ekipah svetovnega pokala ni večjih sprememb. Žensko vrsto sestavljajo Maria Pietilae Holmner, Jessica Lindell Vikarby, Frida Hansdotter, Therese Borssen, Veronica Smedh, Kajsa Kling in Anja Pärson, ki bo po sezoni 2009/10 smuči postavila v kot. V moškem delu pa Švedi stavijo na osmerico, v kateri so Andre Myhre, Hans Olsson, Johan Brolenius, Mattias Hargin, Markus Larsson, Jens Byggmark, Matts Ollsso in "zimzeleni" Patrik Järbyn. Slednji je prejšnji mesec vstopil že v peto življenjsko desetletje, a o upokojitvi vseeno še ne razmišlja. Specialist za hitri disciplini, ki je v dobrem desetletju in pol zbral že 263 nastopov na tekmah svetovnega pokala in bil od tega trikrat na odru za zmagovalce, se namreč spogleduje še s petimi zimskimi olimpijskimi igrami. Dobitnik dveh medalj na svetovnih prvenstvih je namreč nastopil že na ZOI 1994 na Norveškem, vajo pa je "ponovil" še v letih 1998, 2002 in 2006. Veteranu bosta, kot vse kaže, v prihodnji sezoni družbo delala tudi 37-letni Marco Büchel in 36-letni Hermann Maier.




vasja

vasja
Št. sporočil: 2869
Regija: Gorenjska
Datum objave: 29.05.2009 17:33:29 Citiraj objavo Pošlji ZS

Karine Ruby umrla na Mont Blancu

Grenoble - Francoska policija je danes sporočila, da so na najvišjem vrhu v Alpah in zahodni Evropi Mont Blancu našli truplo nekdanje olimpijske zmagovalke v deskanju na snegu, Francozinje Karine Ruby.


\"\"

Za 31-letno tekmovalko, ki je med drugim osvojila olimpijsko zlato v veleslalomu na igrah leta 1998 v Naganu, naj bi bil usoden padec v ledeniško razpoko.

Poleg Rubyjeve, ki je v Salt Lake Cityju osvojila še olimpijsko srebro, so v razpoki našli truplo še ene osebe.

R.I.P.



//29.5.2009 19:38:28 uredil vasja


vasja

vasja
Št. sporočil: 2869
Regija: Gorenjska
Datum objave: 03.06.2009 16:55:25 Citiraj objavo Pošlji ZS

Na čelu olimpijske odprave Tone Vogrinec

 Slovensko delegacijo bo na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru vodil Tone Vogrinec. Za ZOI 2010 milijon evrov.


\"\"

Tone Vogrinec

Nekdanji alpski smučar, nato trener, vodja reprezentanc in poslovni direktor je v manj kot štiriindvajsetih urah stopil na čelo slovenske odprave za ZOI 2010. Potem ko je zaradi časovne stiske vnovično vodenje delegacije zavrnil predsednik Smučarske zveze Slovenije Stane Valant, je prvi mož krovne olimpijske organizacije Janez Kocijančič taktirko ponudil Tonetu Vogrincu. Slednji je nemudoma ugriznil v jabolko, brez zadržkov pa je predlog potrdil tudi IO OKS. \'\'Igre v Vancouvru bodo zame jubilejne desete. Štejem si v neizmerno čast, da bom v Kanado potoval kot vodja delegacije. Jasno, ne gre le za čast. To je tudi svojevrstna obveza. A imam dovolj izkušenj, zato se izziva ne bojim. Poznam potrebe športnikov. Vem pa, da je prav to ena izmed ključnih nalog. Slovenskim športnikom moramo zagotoviti najboljše pogoje,\'\' je po zeleni luči na 19. seji IO OKS dejal Vogrinec, sicer tudi podpredsednik SZS.

\"\"

Potrjen je bil tudi finančni načrt za ZOI 2010. Celotna slovenska operacija na zimskih olimpijskih igrah v Britanski Kolumbiji bo stala 1.069.900 evrov, pri čemer je največji del finančne pogače namenjen pripravam. Pripravljena je tudi prihodkovna raven, ki predvideva 1,074 milijona evrov. OKS naj bi prispeval dobrih 684 tistočakov, Ministrstvo za šolstvo in šport naj bi namenilo 216 tisoč evrov, fundacija za šport pa 174.




rjana

rjana
Št. sporočil: 8746
Regija: Štajerska
Datum objave: 04.06.2009 11:31:48 Citiraj objavo Pošlji ZS

Ne kandidaturi za ZOI 2018

 

\"Sport1\"

Člani izvršnega odbora (IO) Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) niso dali soglasja za kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2018 na Bledu. Za investicije bi bilo potrebno nameniti 2,7 milijarde evrov, proračun same organizacije pa bi bil prek 800 milijonov evrov, kot je bilo ugotovljeno v raziskavi.

Raziskavo je na temelju OI v zadnjem obdobju pripravil Inštitut za turizem Ekonomske fakultete v Ljubljani, sodelovalo pa je 40 strokovnjakov različnih strok na čelu s Tanjo Mihalič. Odločitev OKS pomeni, da OI vsaj v tem obdobju v Sloveniji ne bo, saj morajo po statutu Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) dati soglasje za kandidaturo tudi nacionalni olimpijski komite potencialnega kandidata in država; če od slednjih le eden ne podpre kandidature, ta ni mogoča.

Od 19 članov IO OKS jih je bilo prisotnih 12, predloga, da bi odobrili kandidaturo za OI, pa ni podprl nihče. Iztok Čop, ki vodi komisijo športnikov OKS, je zaradi obveznosti pred glasovanjem odšel, dejal pa je, da bi kandidatura slovenskemu športu prinesla veliko več negativnih kot pozitivnih stvari.

Kocijančič: Ali naša družba to zmore?

"Tako malo prebivalcev, kot jih ima Bled kot nosilec kandidature, jih ni imel noben organizator OI, večina pa ima krepko prek milijon ljudi. Tudi naša država bi bila najmanjša. Ali naša družba to zmore? Zaradi OI bi bilo samo tujih novinarjev 20.000, za kar bi potrebovali ogromno stavbo. Vsi prireditelji OI v zadnjem obdobju pa imajo s tem objektom potem težave, ker je neuporaben, pa obenem izjemno drag. To pa je le eden v ogromni vrsti objektov in stroškov. Velikih novih turističnih objektov pri nas zaradi recesije v naslednjem obdobju ni pričakovati ... Razdalja med Bledom in Mariborom je prek 200 km, toliko med dvema prireditvenima prostoroma pa na zimskih OI ni bilo še nikoli," je navedel predsednik OKS Janez Kocijančič (na fotografiji).

Jabob Bednarik, podpredsednik OKS, in drugi člani IO OKS so postavili zelo podrobna vprašanja, na katera pa od članov skupine, ki je pripravila raziskavo, ni bilo odgovora. Ernest Aljančič, predsednik Hokejske zveze Slovenije in član vodstva Mednarodne hokejske zveze, je tako menil, da je trenutek za kandidaturo neprimeren. Edi Kolar je dodal, da je ne glede na politično soglasje in državne garancije ta čas univerzijada v Mariboru vprašljiva, OI pa so neprimerno večji zalogaj. Bednarik je izpostavil, da bi več deset milijonov evrov stala že sama kandidatura. "Mogoče sem zaradi te ideje videti kot čudak. Toda prepričan sem, da je Slovenija sposobna kandidirati," je ocenil župan Bohinja Franc Kramar, idejni mož te kandidature. Bogdan Gabrovec, drugi podpredsednik OKS, je dejal, da so tisti, ki delajo za šport, sicer za OI, vendar pa ne najdejo odgovora, od kje dobiti denar za tako velik dogodek.

Po študiji naj bi za investicije približno polovico denarja namenili zasebniki, prav tako pa naj bi približno polovico vseh infrastrukturnih objektov država in lokalne skupnosti že načrtovale. Državni proračun naj ne bi bil udeležen pri proračunu same organizacije OI, vendar pa je vprašanje, če bi dobili 300 milijonov evrov sponzorskih sredstev, od tega 100 milijonov domačih. "Slovensko gospodarstvo na leto za celoten slovenski šport nameni okrog 100 milijonov evrov in to se zmanjšuje," je navedel Kolar. Kocijančič je dodal, da največja slovenska športna zveza nima 10 milijonov evrov letnega proračuna, največji športni klub pa ne večjega od petih milijonov.

Le za alpsko smučanje brez velikih dodatnih del
Predlagana območja 13 tekmovalnih prizorišč so na Gorenjskem, Ljubljani in na mariborskem Pohorju. Le za alpsko smučanje (slalom, veleslalom) v Kranjski Gori in za deskanje na snegu (mariborsko Pohorje) ne bi bilo potrebnih velikih dodatnih del. Nekaj prizorišč bi nudili objekti, ki jih bodo zgradili za univerzijado v Mariboru. Večino objektov pa bi bilo potrebno zgraditi, tudi za hitre discipline alpskega smučanja na Kobli, za hokej na Jesenicah, še neobstoječo športno dvorano v Stožicah v Ljubljani preurediti v zimski objekt ...

Posodobiti bi morali prometno infrastrukturo, tako železniško kot cestno. Več kot polovico predvidenih cest in železnic je sicer država že načrtovala. Slednje bi stalo 551 milijonov evrov, nujne dodatne zaradi OI 184 milijonov, možne dodatne pa 327 milijonov.

Zgraditi bi bilo potrebno olimpijski vasi v Žirovnici in Radvanju (mariborsko Pohorje), medijske vasi, velik multimedijski center in drugo. Med drugim bi bilo potrebnih 22.000 sob v ožjem območju prostora, na katerem bi se odvijale OI. Trenutno jih je nekaj nad 6000, nekaj nad 4000 pa jih načrtujejo.

Neposredni pozitivni učinki v višini 640 milijonov evrov
Neposredni pozitivni učinki OI naj bi znašali 640 milijonov evrov (1,72 odstotka lanskega bruto družbenega produkta Slovenije lani) med samimi igrami, 164 milijonov evrov pa po OI. Skupni pozitivni učinki bi znašali dve milijardi in 70 milijonov evrov, če bi bilo 70 odstotkov domače izvedbe gradbenih del. Obenem bi bilo 15.000 dodatnih delovnih mest, vendar pa je večina kratkoročnih, za eno leto, 5200 pa bi bilo trajnih.

Poleg merljivih ekonomskih učinkov pa naj bi se izvedba in na nekaterih segmentih že sama kandidatura za OI poznali tudi na drugih področjih: kultura, rekreacija, večja prepoznavnost države, nova partnerstva in strateške zveze, povečana udeležba v javnem odločanju ...

Na temelju januarske ankete, opravljene med 1060 ljudmi, bi OI 2018 brezpogojno podprlo 72 odstotkov, v primeru, če bi študije pokazale, da bi bili učinki dobri in da je Slovenija dejansko sposobna pripraviti OI, pa bi bila podpora že blizu 90 odstotna. Toda manj kot 10 odstotkov anketirancev je bilo dobro seznanjenih s to kandidaturo.




vasja

vasja
Št. sporočil: 2869
Regija: Gorenjska
Datum objave: 04.06.2009 17:37:05 Citiraj objavo Pošlji ZS

Jerman vztraja pri visokih ciljih

Ljubljana - Najboljši slovenski smukač Andrej Jerman se odpravlja na tradicionalni trening v ZDA, s katerim bo pognal kolesje priprav na olimpijsko sezono, v kateri pričakuje vnovičen korak naprej.

Andrej Jerman po koncu sezone ni skrival nezadovoljstva nad rezultatskim izkupičkom in posameznimi predstavami. Tudi zato se je najprej lotil analize in na podlagi zaključkov le-te postavil temelje olimpijske sezone. "Minula sezona je bila zame poučna. Vem, na katerih področjih sem delal napake. Storil bom vse, da jih ne ponovim," pravi 30-letni Tržičan, ki je razloge za nekoliko slabšo sezono našel tako na objektivni kot tudi subjektivni ravni. Samokritično priznava, da se v drsalnih delih ni več znašel tako dobro kot v preteklosti, hkrati pa je imel nemalo težav tudi z opremo. O nekonkurenčnih dresih so slovenski smukači spregovorili že med sezono, Jerman pa je priznava, da so mu težave povzročali tudi čevlji, hkrati pa se je s svetovalci nekajkrat uštel tudi pri izbiri smuči.

\"\"

A minula zima je za edinega slovenskega zmagovalca smukaške preizkušnje v svetovnem pokalu že zaključeno poglavje. Po testiranjih v Davosu in prvih treningih z novim reprezentančnim trenerjem za hitri disciplini Burkhardom Schafferjem se "Jerry" po svoji stari navadi odpravlja v ZDA. Po vrnitvi si bo privoščil krajši oddih, nato pa ga skupaj z reprezentančnimi sotekmovalci čaka najzajetnejši del priprav na olimpijsko sezono. Na slednjo se je sicer sprva nameraval pripravljati samostojno, a naposled se mu proračunski izračun ni izšel, za nameček pa ima po odhodu Dejana Poljanška precej večje zaupanje tudi v strokovno vodstvo. "Menim, da je bila odločitev pravilna. Trener Schaffer ima preference za mene in ostale člane ekipe," je pravi Jerman in dodaja: "V našem športu je tako, da mora biti za vrhunski rezultat vse na najvišji ravni. Kot tekmovalec sem odgovoren za svoje rezultate. Vem pa, da mora tudi vse okrog mene delovati na ustrezni ravni. Pogoji dela in strokovna pomoč morajo biti primerni. Če dam kot tekmovalec maksimum, pričakujem to tudi od ostalih."




Zimski sporti