Ena od najbolj priljubljenih pevk Saša Lendero bo poleti postala mamica. Ker se glasbenica poslavlja z odrov, jo bodo oboževalci zanesljivo težko čakali. A brez skrbi, Saša se bo vrnila.
Mediji so že dlje časa namigovali, da ste noseči oziroma vas spraševali, kdaj boste. Je bil to za vas pritisk ali nekakšna 'motivacija'?
Ni šlo ravno za pritisk, je bilo pa zadnje mesece precej neprijetno. Pa vendar vem, da velik del krivde nosim sama, saj sem na začetku leta na neko vprašanje glede otrok zelo nepremišljeno odgovorila, da čutim, da prihaja pravi čas zame, oziroma da si z Miho zdaj zares želiva otroka. Če bi vedela, da bo naslednjih dvanajst mesecev tako, kot je bilo, si tega trenutka povsem neprofesionalne iskrenosti zagotovo ne bi dovolila. Prav v vsakem intervjuju, prošnji za izjavo ali komentar je obstajalo vsaj majceno podvprašanje v zvezi z otrokom, iz katerega so mediji delali bombastične naslove. (smeh)
To pomeni, da je bila nosečnost načrtovana?
Predvsem je bila zelo zaželena!
Koliko otrok si želita?
Vsaj dva. Vendar pa je treba biti pri načrtovanju starševstva, kadar sta oba starša v svobodnih poklicih, zelo odgovoren.
Je to konec za vašo glasbeno kariero oziroma za koliko časa jo boste obesili na klin?
Srčno upam, da ne! (smeh) Pred enim mesecem je izšla moja nova plošča Ob tebi lepši je svet, na kateri se, poleg že znanih pesmi, kot so Levinja, Nedosegljiva, Stoje bom prebolela in Ob tebi lepši je svet, skriva še kar nekaj potencialnih uspešnic, ki jih je moja založba izbrala za radijske single tega leta. Manj bom prisotna v medijih, predvsem pa na odrih, saj v naslednjih mesecih ne bom nastopala. Namesto mene pa bo prisotna moja glasba in nove pesmi. Ker je glasba že vse življenje moja velika ljubezen, vem, da bom kmalu komaj čakala, da svojo publiko ponovno presenetim s čim novim. Čez koliko mesecev se bo to zgodilo, pa zdaj še ne morem reči, saj ne bo odvisno le od mene. (smeh)
Kako se počutite v nosečnosti, imate morda kakšne težave?
Predvsem sem srečna. Vse težave so ob tem, čeprav nekatere imam, prav malenkostne!
Se nosečnosti in poroda bojite ali ga komaj čakate?
Nosečnosti se ne bojim, njenega zaključka, torej poroda, pa kar precej. (smeh) Seveda pa tudi komaj čakam.
Bi lahko rekli, da imate v tem obdobju tudi čustvena nihanja in kako vse skupaj prenaša Miha?
Mislim, da sem kar v redu, pa tudi Miha je zelo razumevajoč. Res pa je, da me včasih skrbi, če je z otročkom vse v redu in takrat me Miha miri ter mi predvsem prepoveduje branje internetnih nosečniških forumov, ki znajo človeka prav pošteno prestrašiti.
Komu sta najprej povedala veselo novico?
Staršem. Res sva se težko zadrževala, da jim nisva povedala že isto minuto, ko sva “pridelala” tisti plusek. (smeh)
Bosta vprašala za spol?
Ja, ker otroka ne razumeva kot darilo, ki naj bi naju presenetilo, pač pa pričakujeva malo osebnost. Za zdaj žal še skriva, ali je punčka ali fantek, nama je pa tako in tako popolnoma vseeno.
Je otroška sobica že pripravljena?
Ni. Ampak do poletja bo že! Čaka naju namreč še nekaj mešanja betona, saj bova morala malo prizidati.
Sta imeni že izbrala?
No, tu imava pa težavo. (smeh) Ker prej o tem nisva nič razmišljala, nama zdaj nikakor ne uspe priti do ožjega kroga.
Bi radi rodili po naravni poti ali z epiduralno anestezijo?
Čeprav obstajajo dobri razlogi tako za eno kot drugo vrsto poroda, se trenutno nekako bolj ogrevam za epiduralno anestezijo. Verjamem, da lahko strah in bolečina pri porodnici izzoveta veliko stresnih hormonov, ki jih mama prenese direktno na otroka, poleg tega pa nekateri trdijo, da je v primeru analgezije porodni kanal bolj sproščen in je prehod za otroka lažji. No, časa za razmislek in zbiranje informacij je še vedno več kot dovolj in prav lahko se zgodi, da bom imela čez nekaj mesecev o tej temi popolnoma drugačno mnenje.
Kakšni občutki vas obhajajo na ultrazvoku?
Ko zaslišiš bitje otrokovega srca in vidiš njegove gibe, mahanje z rokicami … sploh ne moreš dojeti! Dokler tega ne doživiš sam, so vsi opisi le zelo bled približek tistega, kar v resnici začutiš!
Skratka, vaše življenje se zdaj vrti okoli malega čudeža?
Na zunaj ne toliko, v mislih pa … Ja, ves čas! (smeh)Voditelja oddaje Svet na Kanalu A in partnerja v zasebnem življenju Lili Žagar in Marko Potrč sta ponoči dočakala rojstvo svojega prvorojenca Tilna.
Po hudi bolezni je za vedno odšel legendarni klarinetist ansambla bratov Avsenik, Albin Rudan. Umrl je v starosti 75 let, v skupini pa je igral skoraj 30 let.
Ena izmed legend iz zgodovine Avsenikov pravi, da so leta 1974 imeli sočasno koncert Avseniki in Rolling Stonesi. Avseniki so imeli skoraj še enkrat toliko publike kot Stonesi, saj so napolnili olimpijski stadion za 90 tisoč ljudi.
Avseniki, ki so po številu koncertov in izdanih plošč daleč najbolj uspešna slovenska glasbena skupina (tudi na prostoru nekdanje Jugoslavije), je izgubila še enega od prvotnih članov. V starosti 75 let se je poslovil njihov dolgoletni klarinetist Albin Rudan, kar je za 24ur.com potrdil tudi Gregor Avsenik, direktor gostilne Avsenik.
Rudan se je rodil 26. julija leta 1933 v Velikem Trnu pri Krškem, njegov ded je bil organist, sicer pa je bil Albin akademsko izobražen klarinetist. Pri Avsenikih je igral od leta 1961 do junija 1990, ko so sklenili svojo glasbeno pot. Zanimiv je tudi podatek, da je Bine (kot so ga klicali najbližji) v skoraj treh desetletjih kar 17 let na koncerte vozil tudi pevca Alfija Nipiča, saj je nekoč v šali izjavil, da je "podnevi njegov šofer, ponoči pa glasbenik".
Izredno sta ga cenila brata Avsenik, Slavko in Vilko, ki sta veliko skladb napisala posebej zanj. Ena izmed bolj znamenitih je nedvomno Pastirček, v kateri je tudi dolg solo za klarinet.
Letošnji zmagovalci Eme so člani godalnega kvarteta Quartissimo. Slovenske barve bodo meseca maja zastopali na velikem odru evrovizije v Moskvi.
V CD so na predvečer kulturnega praznika podelili veliki Prešernovi nagradi za življenjsko delo igralki Štefki Drolc in slikarju Zmagu Jeraju.
Legendo slovenskega gledališča, pri 85 letih še vedno aktivno igralko Štefko Drolc, so ob podelitvi nagrade spremljale stoječe ovacije. Drolčeva se je zahvalila vsem gledališčnikom, ki so jo oblikovali. Igralka sem, z vsem svojim bitjem, je dejala. Zmeraj nekomu govoriš, to je gledališče, je nadaljevala Drolčeva, ki je tokrat govorila predvsem o tistih, ki "nimajo nič" in kako se je treba potruditi, da nam bo lepo. In še dodala, da brez kulture ne bomo obstali.
| Mal lahkega branja in limonada o Cimetu in keš smrduli Še preden je Sabina Remar, manekenka in nekdanja miss Universe Slovenije, zapustila Sebastjana Cimerotiča, enega izmed največjih nogometnih talentov, ki jih je zadnja desetletja premogla Slovenija, in tabloidnim revijam razbobnala, češ, kako nesramen je Cime, je bilo v nogometnih krogih jasno, da se pri razvpitem medijskem paru stvari niti slučajno niso odvijale tako, kot jih zdaj poskuša prikazati Remarjeva. Cime je bil namreč žrtev razvajene manekenke; moral ji je dati vsak evro, ki ga je zaslužil v nogometni karieri. Sebastjan Cimerotič je ob Sabini Remar tako obubožal, da mu je prejšnji teden urednik slovenske izdaje Sportskih novosti Branko Vekić posodil 150 evrov, da bi popularni Cime lahko zdržal do prve premije, ki mu je obljubljena za zmago njegovega moštva, slovenskega drugoligaša Olimpije – 800 evrov. Mimogrede, na Olimpiji sta se člana zlate generacije Miran Pavlin in Mladen Rudonja odpovedala vsakršnim premijam, da bi klub lahko plačeval tiste, ki so denarja bolj potrebni; poleg Cimerotiča je v ligi tistih, ki ne znanjo ravnati z denarjem, tudi nekdanji mariborski reprezentant Amir Karić, znan odvisnik od hazardiranja. Izkoriščanje Cimeta, strelca šestih golov na 33 reprezentančnih tekmah, ki si ga je privoščila Sabina Remar, je šlo tako daleč, da se je nogometaš skregal z očetom, mamo in bratom, ker so mu dopovedovali, da ga Sabina izkorišča. Zaljubljeni Prulčan tega dolgo ni mogel verjeti, zdaj, ko ga je zapustila, pa naj bi to končno le spoznal, potem ko ni upošteval niti nasvetov svojih prijateljev. Sabina Remar je Cimeta zapustila zato, ker je enostavno ugotovila, da nima več denarja. Nekaj časa se ji je Cime tudi lagal, češ da nima denarja in da se mu je pokvarila bančna kartica. Potem pa je – očitno ne preveč pametna mankenka – kar pred drugimi, ko sta skupaj obiskala neko prireditev, prisotne vprašala: "Kaj res ni mogoče dvigniti denarja z banke, če se ti kartica pokvari in ne gre v bankomat?" Ko je dobila odgovor, da se potem denar lahko dvigne na bančnem okencu, je Cimerotiča vpričo drugih sunila s komolcem v trebuh in mu ukazala, naj gresta takoj na banko po keš. In sta menda tudi šla. Od enega izmed junakov slovenske nogometne pravljice (spomnimo se samo dveh Cimetovih golov, leta 2001 na tekmi v Švici in leto dni kasneje proti Špancem na svetovnem prvenstvu v Koreji) je denar cuzala tudi Sabinina mama, ki se je iz Trbovelj v Ljubljano pripeljala samo zato, da bi pri Cimerotiču dobila 10 tisoč evrov za neko stanovanjsko opremo. Ker so za to izvedeli tudi Cimetovi starši (Cime si je sposojal denar tudi pri nogometaših in celo mladincih Olimpije, ki jim je že pred časom kar v garderobi razlagal, kako ga Remarjeva izkorišča), je razumljivo, da s pogosto poškodovanim nogometašem niso želeli imeti nobenega opravka. Soigralcem se je Cime preprosto zasmilil in tako mu je klub (čeprav ga potrebuje za naskok na prvo ligo) išče novega delodajalca v Dubaju. Tam kakovost nogometa ni ravno na visokem nivoju, so pa dobri plačniki. Nekaj, kar 34-letni Cimerotič nujno potrebuje. Odhod v Dubaj bi v drugačnih okoliščinah verjetno spremenil tudi odločitev Sabine Remar, da zapusti Cimeta; saj bi ta v Dubaju skoraj zagotovo spoznala, da Cimerotiča še zmeraj globoko ljubi … kasneje pa bi se morda zagledala v kakšnega bogatega šejka. Sebastjan Cimerotič je za eno od tabloidnih revij povedal, da je Sabina iz njegovega stanovanja odšla brez slovesa, medtem ko njega ni bilo tam. Šel je ven, ko se je vrnil, pa je ni bilo več tam. "Če rečem, da je nimam rad, bi lagal," pravi Cime, saj sta navsezadnje skoraj eno leto živela skupaj. |
