Janez je bil lovec in ponavadi se je zvečer po lovu s prijatelji dobil v gostilni in pripovedoval zgodbe. Tudi tokrat je bilo tako. Začel je pripovedovati:
Veste nekega dne sem se odpravil v lov, da ujamem zajca za kosilo. Dolgo sem bil na preži, ko ga naenkrat zagledam. Bil je velikanski. Pomerim, ustrelim in zajec pade. Počasi grem do njega, ga vzdignem, toda glej ga zlomka, pod njim je ležal še en manjši zajec. Bil sem tako vesel, da sem vzdignil roke in močno zaploskal, toda glej ga zlomka, pri tem sem sklatil še fazana, ki je ta trenutek priletel nad mano. Ves vesel sem pobral plen in se odpravil domu, ko me med potjo prime na veliko potrebo. Hitro zavijem do bližnjega potoka slečem hlače in opravim, toda poglej ga zlomka, ko sem hlače potegnil gor se je v njih ujela še velikanska postrv. Tudi njo sem pobral in šel naprej, čez travnik. Nisem bil pozoren od veselja in po nesreči sem stopil še na kačo, ki me je pičila v mojo leseno nogo. Poglej ga zlomka, noga mi je takoj zatekla, da smo imeli še za celo zimo dovolj drv za centralno kurjavo. Če to ni bogatija, potem pa res ne vem kaj je.
