Prešeren je bil poklican na sodišče kot priča proti paru, ki je bil obtožen javne nemorale.
SODNIK: "In kaj sta obtoženca počela v parku?"
PREŠEREN: "Fukala sta, Vaša milost!"
SODNIK: "Bi lahko priča to povedala kako drugače, bolj poetično? "
PREŠEREN:
"Zavit je bil park v strašljivo temo
in mene malenkostno strah je bilo.
Ko slišal sem krik poželjive pohote
oči mi napolnil prizor je nagote.
Ležala sta gola tamkaj na travi,
in riti kazala sta lune bleščavi.
Sodnik, to vam rečem:
naj ju bo sram!
Če fukala nista, nisem bil tam!"
