Micka in Matiček sta bila oba bolnika v psihiatrični bolnišnici.
Nekega dne, ko so hodili ob plavalnem bazenu za bolnišnico,
je Matiček nenadoma skočil vanj. Potopil se je do dan in tam ostal.
Micka je takoj skočila za njim, da ga reši. Zaplavala je do dna
in ga izvlekla na suho. Ko direktorica izvedela za Mickino
herojsko dejanje, je vele, da jo takoj odpustijo iz bolnišnice,
saj je dokazala, da je umsko stabilna.
Ko je prišla k Micki, da ji sporoči novico, ji reče:
»Micka, imam dobro in slabo novico. Dobra novica je,
da boš odpuščena, ker si se razumsko odzvala na problem,
skočila v vodo in rešila življenje ljubljene osebe.
Sklepam, da tvoje dejanje ka že na to, da si umsko zdrava.
Slaba novica pa je, da se je Matiček obesil v kopalnici
s pomočjo pasu kopalnega plašča, takoj potem ko si ga rešila.
Zelo mi je žal, ampak mrtev je.«
Micka ji odgovori: »Saj se ni sam, jaz sem ga obesila tja,
da bi se posušil. Kdaj bom lahko šla domov?«
