Zgodilo se je med bitko, na bojni ladji. Naša ladja je bila huje poškodovana, krmilo je bilo neuporabno in motor je odpovedal. Kapitan je nenadoma opazil, da je sovražnikova podmornica izstrelila torpedo. Vedel je, da se mu ne moremo izogniti, zato mi je naročil naslednje:
"Zadel nas bo torpedo. Pojdi hitro v strojnico in naredi kar želiš, samo da boš preprečil paniko!"
Šel sem v strojnico in rekel mornarjem:
"Fantje, stavim da tako močno udarim s tičem po mizi, da se bo ladja potopila."
Med splošnim smehom smo takoj sklenili veliko stav, jaz pa sem škilil na uro, saj sem točno vedel, kdaj bo torpedo zadel ladjo. Ko je prišel pravi trenutek, sem močno zamahnil s svojim tičem po mizi. Grozovito je zagrmelo in ladja se je začela potapljati. Pod krovom ni bilo nobene panike, med gromkim smehom pa so mornarji poskakali v reševalne čolne in v morje, med njimi tudi jaz. Po nekaj minutah plavanja sem srečal kapitana in mu rekel:
"Kapitan, uspelo mi je! Na ladji ni bilo panike in vsi so rešeni!"
"To je že v redu, toda, zakaj za vraga smo se potopili, če nas je torpedo zgrešil?"