Nuna se vkrca na vlak in se udobno namesti. Po nekaj minutah vožnje ,
na sosednjem sedežu zagleda znano  žensko. Videti je bila  srečna ,
oble čena pa je bila v krzno, imela je lep nakit, moderno obleko in
moderne  čevlje, urejeno frizuro in nohte...
Nekaj  časa se obe gledata, nato pa nuna spregovori: "A si to ti
Manca? Kako si? Koliko  časa se nisva videli."
In tako sta si izmenjali zgodbi svojega  življenja.
Pa nuni ne da miru in vpraša : "Poslušaj, ne jezi se, ampak ta plašč
krznen kako ..?"
Pa ji znanka odgovori: "Veš, saj mi je neugodno, ampak ena krasna
noč in evo..."
Pa nuna  še vedno nadaljuje: "Oprosti, ampak takšni  čevlji?"
"Veš, saj mi je neugodno, ampak en prekrasen vikend in evo..."
"Pa takšen nobel kostim, pa ogrlica in torbica in vse to..."
"Veš? eno prekrasno potovanje in tako naprej..."
Na koncu vožnje se na  železniški postaji poslovita in odideta vsaka
svojo pot. Nuna pride pozno zvečer  domov v samostan, odide v svojo
sobo, se preobleče v pižamo, pomoli in se kar malo nejevoljna
odpravi spat.
Sredi noči zasliši  po vratih rahlo trkanje, kuc, kuc... in vpraša:
"Kdo je?"
"Jaz, pater Jože", tiho zašepeta menih.
Pa mu odvrne nuna: "Ma jebi se ti in tvoji karamelni bomboni!!!