NEKOGA MORAŠ IMETI RAD

Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

IVAN MINATTI

 Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC

Mali princ je stopil k vrtnicam. "Čisto nič niste podobne moji vrtnici, ve niste se čisto nič," jim je dejal. "Nihče vas še ni udomačil in ve niste nikogar udomačile. Take ste, kot je moja lisica. Bila je samo lisica med tisoč drugimi lisicami. Toda odkar sva se spoprijateljila je ni na svetu take, kot je ona." In vrtnice so bile v veliki zadregi. "Lepe ste ampak prazne," je nadaljeval. "Zaradi vas nihče ne bi šel v smrt. Seveda popotnik bi mislil, da ni razlike med vami in mojo vrtnico. Toda imenitnejša je, kot ve vse skupaj, zakaj ona je tista, ki sem jo zalival, ona je tista, ki sem jo pokrival, ona, ki sem jo varoval pred vetrom. Zakaj ona je tista, zaradi katere sem uničil gosenice (razen dveh ali treh, da bi se iz jih razvili metulji). Zato ker je ona tista, ki sem jo čul pritoževati se ali se bahati, včasih pa tudi molčati. Dragocena je zato, ker je moja." In se je vrnil k lisici. "Zbogom˝, je dejal... "Zbogom," je rekla lisica.˝Čuj mojo skrivnost. Zelo preprosta je : Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno." "Bistvo je očem nevidno," je ponovil Mali princ, da bi si zapomnil. "Zaradi časa, ki si ji ga žrtvoval, je tvoja vrtnica tako dragocena." "Zaradi časa, ki sem ji ga žrtvoval..." je ponovil Mali princ, da bi si zapomnil. "Ljudje so to resnico pozabili," je rekla lisica "Toda ti je ne smeš pozabiti. Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil. Odgovoren si za svojo vrtnico..." "Odgovoren si za svojo vrtnico..." je ponovil Mali princ, da bi si zapomnil.

Nisem le to, kar sem, in svet ni samo to, kar vidim, čutim in otipljem; Zakoni drugi vodijo življenje: zato sem tu, da jih spoznam, zato sem tu, da zvem, kdo sem.

S.: Antigona

Rudyard Kipling (1865-1936): ČE ZMOREŠ

Če zmoreš ostati miren, ko na tvoji poti
vsi zgubijo glavo in s prstom kažejo nate;
če ohraniš zaupanje, ko vsi ostali dvomijo,
in če jim ne zameriš, ker nimajo zaupanja;
če ti čakanje ne dela veliko težav;

če ne lažeš, ko slišiš laži,
in če ne sovražiš, ko tebe sovražijo;
če se ne delaš preveč dobrega,
niti ne govoriš preveč modro;
če sanjariš, a ti sanje niso vse;
če misliš, a ti misli zmeraj ostanejo čiste;
če znaš sprejeti zmago in poraz,
sprejeti enako in eno in drugo;
če lahko preneseš, da tvojo resnico goljufi izkrivljajo,

da bi lažje prevarali bedake;
če vidiš, kako v koščke razbijajo tvoj cilj
in če se pripogneš, da dvigneš in pobereš ostanke;

če lahko zbereš vsa svoja premoženja
in jih zastaviš, vsa naenkrat,
če si pripravljen, da znova začneš, kot na začetku,
brez ene same besede, hkrati, ko si izgubil vse, z nasmehom;
če pripraviš svoje srce, svoje živce in svoje mišice,
da služijo tvojim ciljem tudi, ko so čisto izčrpane,
in če vztrajaš, ko se vsi ustavijo,
razen volje, ki te vodi: “Drži se dobro!”

če sredi množice nisi ponosen,
in če se nimaš za heroja, ko se družiš s kralji;
če te niti prijatelj niti sovražnik ne moreta pokvariti;
če ti vsak človek nekaj pomeni, a niti eden preveč;
če znaš dobro izpolniti vsako minuto svojega življenja,
in v vsakem trenutku greš po pravi poti...

...“Tvoja” bode Zemlja in vsa njena bogastva.