Sposodim si star biciklin,
Nikogar z njim ne dohitim,nikogar z njim ne prehitim,
Le veter si v lase lovim.
Sposodim si rumen dežnik,
Za senco je,ko sonca ni,
Za streho je ko dežja ni,
Pokriva me in se vrti,vrti.
Sposodim si še tebe kdaj,
Ne vprašaš me ,kako in kaj,
Ne vprašaš me ,od kod ne kam,
Ne briga te,če pot poznam.

Sposodim si poletni dan,
Ves sončen je in nasmejan,
Ves skuštran je in razigran
In ti mu praviš dober dan.
Sposodim si poletno noč,
Ko zvezde zrejo v nekoč,
Ko luna že odhaja proč,
Le ti mi šepneš lahko noč.
Sposodim si še tebe spet,
Ne vprašam te od kod ne kam,
Vendar te nazaj ne dam.
Feri Lainšček
MNOGI SI ŽELIJO,
MNOGI HREPENIJO,
EDINO STVAR NA SVETU SI ŽELIJO:
DA SREČO IN LJUBEZEN MED SEBOJ DELIJO.
VIDVA PA IMATA ŽE 25 LET TO H A R M O N I J O...
Seveda imamo svojo temno stran .... Ubijamo s sovraštvom, mar ne? Zažigamo ljudi v imenu Boga. Uničujemo sebe; izničujemož ivljenje na tem planetu; uničujemo samo Zemljo. In potem se oblečemo v meniška oblačila in Bog nam spregovori direktno. In kaj nam Gospod govori? Da moramo biti dobri dečki/deklice, drugače nas bo kaznoval. Gospod Bog nam preti že stoletja pa nismo prav nič drugačni. Pa ne zato ker bi bili zlobni, ampak zato ker smo zabiti. Človeštvo ima svojo temno stran, seveda jo ima, in imenuje se neumnost.
Don Juan v The Power of Silence (Moč tišine), Carlos Castaneda