ODŠLA SVA SPET
vsak svoji samoti nasproti,
pa sva komaj občutila,
kako je lahko topel stik dveh rok.
Odšla. Preprosto. In sva spet,
kar sva bila:
Komaj še človek. Tako čudno ubog.
Vse, vse je dobilo drug obraz ta hip:
drevesa, hiše, oblaki, nebo
in ceste so, ko da nikamor več ne držijo
in je vseeno,
kam nameriš nogo.
Odšla sva vsak svoji samoti nasproti.
Reci:
Kolikokrat bo še treba oditi
in za vselej pustiti ob poti
drobec srca?
(Ivan Minatti)
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu ...
Vsak tiho zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.
Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.
A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže ...
Od tega menda
človek umre,
od tega z neba
se zvezda ospe.
(Tone Pavček)
LJUBLJENJE
Biti moraš čim bolj preprost,
to je edina določena popolnost,
kadar si vsakokrat svež in nov
in dobro veš, da je vse revno
razen tihega ljubljenja.
Moči mi prihajajo iz bridkih korenin
in iz nevidno globokih obredov zemlje,
kjer smo vsi doma in smo zdaj
le na kratkem in veselem izletu.
Ljubljenje je edina popolnost,
izpolniti jo moraš le kot bitje,
pripravljeno za nenadno potovanje,
vsi drugi načini so namišljeni dosežki.
Vse drugo je lažniva, navidezna moč.
Edino v ljubljenju se očistimo
za prihodnost in se pripravimo
za iznajdljivo molitev. Zato se
resnično lepe deklice znajo zaničevati
in so v ljubezni prešerno malomarne.
Pod zvezdami je dovolj prostora za
popolno ljubljenje. Pojdimo v miru
v neznano in rodovitno noč.
(Edvard Kocbek)
tale sms, ki sem ga prejela danes po mojem prihodu domov pa moram obelodaniti....morski "neznanec "(tako te bom tule imenovala)....hvala ti.....
»Prišla si v moje sanje, še sam ne vem kdaj…čisto tiho in počasi kot bi bil slučaj; Nisi imela vstopne karte, nisi vprašala ali smeš, da živiš v mojih sanjah, upam, da to veš! »
