Novo upanje

Tukaj sem zate, trdna kot skala,
čeprav solza me bo izdala,
solza ljubezni, ki zate polzi,
da novo upanje v tebi se rodi.

Senca dvoma nad srečo preži,
zato poglej me, poglej me v oči,
poglej solzo, ki zate polzi,
naj žalost počasi se topi.

Poglej me, poglej me v oči,
poglej solzo, ki zate polzi,
solzo, ki vrnila ti bo nazaj,
tvoje sreče sijaj.

Občutiš toplino, ki obšla je telo?
občutiš svobodo, ljubezen vso?
ljubezen večno, ki v tebi živi,
nobena senca kos ji ni.

kaj sm našla.....še z vrtca jo pounam in smo z no nastopal....uf kok je že tega davno....in tkole jo obelodanm nm...

SNEŽINKE

Čisto čisto tiho
stopajo copatki.
Gazijo po snegu
trije majhni škratki.
Domek je še daleč,
zebe jih v ušesa,
huda teta zima
nanje sneg potresa.

Prvi se zmrduje:
"Sneg je huda reč!"
Drugi obupuje:
"Kje je naša peč?"
Tretji ne posluša,
v žep lovi snežinke,
rad bi si najlepšo
spravil med spominke.

Nič mu ne povejmo,
da se bo stopila,
da se v drobno kapljo
kmalu bo prelila.
Naj otresa hlačke,
smeje se čez breg
in lovi v ročice
drobni beli sneg.

(Anja Štefan)

LJUBIMCA

Ponižen suženj tvojega odkritja
slačim bežne strune svojih ram
v kožo, ki je gladka, gibka,
uglašena v tihem molu. Tam
prebiraš prste iz lepljivega opala,
kitaristka, vila, čarovnija sanj,
ki sredi prsi žanješ blesk zrcala.
Vsak dotik izdolbe moč studenca
in se spreminja v zvok, ki je daljava,
mreža, kakor tvoja spalna srajca.

(Mihael Lajlar)

ČAS ZA LJUBEZEN

Sedela sva na balkonu, vse do mraka,
murni so vztrajno utripali dotik večera,
opojna pijača naju je zbliževala,
pomikala sva se vzdolž ljubezni,
a je nisva omenjala. Nenasitna pohota
je prežala na ugoden trenutek. Stopila sva
v sobo, spustila žaluzije, da bi bil mrak
bolj zanesljiv. Nekaj časa sva se
zgubljala po mračnem prostoru, utišana
luč naju je zasledovala, dokler se ni
zgodilo tisto, kar se se v ljubezni mora
zgoditi.

(Ciril Bergles)

Stojim pred oknom,

mrak se zgrinja nad mesto.

Odsev cestne svetilke pada na steklo

in riše obris mojega telesa.

Je to le moje duše obraz, ki pije mi sok življenja?

Medlo svetlobo motijo mnogotere snežinke,

ki plešejo svoj ples pod črno zaveso.

Nevoščljivost raste v meni -

snežinke padajo in padejo,

sam pa tonem vse globlje in globlje.

Smejim se stekleni pojavi,

to ne morem biti jaz!

Slepim se, a pride za mano,

bleda pojava pred mano stoji.

Si to res ti?

Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself