Zamujeno 

Kaj doživljaš,

ne predstavljam si.

Za sabo pobiraš črepinje,

ki ostale so ti,

sam pa nemočen ob strani stojim.

Vidiš me ne,

a rad zakričal bi: "Tukaj sem!" 

Tako rad bi pomagal:

da naslonila bi glavo na moja ramena,

da otresla bi svojega se bremena,

ki otežuje ti vsak dih.

Da užila bi trenutek sreče,

po katerem zamahuješ koprneče,

tega si le želim!

A plahost me navdaja,

zastruplja mi um.

Kaj dogaja se z mano;

mar res izgubljam razum?

Končano je.

Odšla si s svojim bremenom vred,

obiščem te, a zopet ne slišiš me.

Slišim glas vetra, ki boža hladno gomilo.

Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself

Bila  je metulj,
le tvoj modri metulj,
ko v očeh je bleščala
ljubezni sinjino.  
Kot, da cvetove spominčic
 bi nanjo posul,
se z nebesi  je  zlila
v čarobno modrino.

In zdaj  je nebo,
tvoje modro nebo,
dih toplih misli
dviguje svetla ji krila.
V jutranjem soncu
bo zate žarelo  oko,
da z mehkobo bi žarkov
te nežno ovila.

prbližen tkole se počuti danes tan.......

Temna noč
pada na oči,
svetlobe ni,
v predoru temnem
izhod išče,
ki ga ni.
Duša
v mrazu trepeta,
strah
telo hromi.
V nemem kriku
kliče na pomoč.

No, no, kaj je pa tebe popadlo? Ti ni najbolj podobno... Sicer bom najverjetneje usekal mimo, ampak vseeno - drži se!

Le kaj te je tako potrlo, se vprašam?

So bili mar oni - mrhovinarji,

ki tavajo in iščejo nemočne žrtve?

So bili nepridipravi,

ki naslajajo se ob nesreči tuji?

Se ti zgodilo je kaj takega,

kar zdi se napremostljiva težava,

ali le trenutek nemoči,

ki prav rad te izigrava?

Ne pozabi, tam nekje skriva se tvoj varuh,

ki pregnal bo vse tegobe,

ki pognal silne bo valove,

da odplavili bodo vso nesnago,

ki težijo tvojo dušo blago.

Vstani in reci si: "Ne dam se!"

Porabi torej trmo, da pokažeš silno svojo moč,

porabi torej trmo, da utišaš zle glasove vzklikajoč:

"Močnejša sem prav zaradi vaših bedastoč!" 

Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself

pridejo trenutki nemoči in pridejo trenutki vpijočega v puščavi.....z menoj je vse ok, nč bat, sam tut tan ma kdaj pa kdaj mejhn slabši dan....kljup otimizmu in prekipevajoči energiji.....si me pa presenetu Gusty....ne vem s čim sm si zaslužla tvojo poetsko strun\'co, pa hvala! ....al si hotu da tan tut pesniške adute odpre......jih imam eno izmed njih lohka prebereš v temi predstavite nam svoj hobi....(naslov pesmi Prijateljstvo) in eno zdele posebej zate.....

…tu ostanem…

tu ostanem…

moje sanje so iz sonca in rož,

iz ognja in luči, iz tisočerih  srečanj…

iz nežnosti…

bela okna niso zastrta

s sijem ledenih noči…

tu ostanem…

tu, kjer sem,

moje sanje so iz večnosti….

(by tan)

Objemi valov

Gibi-zapeljivi, vabljivi, telo gori,
s pogledom še v tebi prižigam strasti,
vzvalovilo je morje, kaplje hladijo,
kot svileni poljubi po meni polzijo.

Dvigne se val, tesno objame,
njegova moč prikrade se vame,
nemirna zdaj teče v meni kri,
na ustnicah ostaja okus soli.