Vem, da je že mim, sam se vseen lahko malo poigrate ![]()
BUUUUUU
))
Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself
Luka Kastelic se ukvarja z grafičnim oblikovanjem. Tokrat je noč čarovnic povezal s predvolilnim obdobjem in iz buč izrezljal znane politične obraze. Izrezljal je obraz Janeza Janše, Zorana Jankovića in Karla Erjavca.
Kot je še zapisal je 3D oblikovanje buč posebna tehnika, kjer se izkoristi buča kot kiparski material, a moramo paziti , da je ne preluknjamo, saj je debela največ 5 cm, oziroma odvisno od vrste buče. Luka si je pri oblikovanju pomagal s kuhinjskim nožem za lupljenje krompirja. Rezljanje ene buče pa mu je vzelo eno uro časa.
Pri nas noč čarovnic poznamo kot ameriški praznik, ki je precej podoben našemu pustu. Na ta dan se otroci našemijo v strašljive in zabavne kostume, si pripovedujejo takšne in drugačne strašljive zgodbice, hodijo po hišah ter zbirajo sladkarije.
Noč čarovnic oz. halloween, kakor mu pravijo drugod po svetu, pa je veliko več kot le otroška zabava. Gre za zelo star običaj, v katerem so združene različne kulture.
Od kod izvira praznovanje?
Praznovanje izvira iz časov starih Keltov, ki so živeli na ozemlju sedanje severne Francije, Velike Britanije in Irske. 31. oktobra so s festivalom, ki se je imenoval Sahmain (preberi: saw-in), praznovali konec leta oziroma prehod iz obdobja svetlobe, poletja in obilja v obdobje teme, zime in siromašnosti. Druidi (takratni svečeniki) so ljudem napovedovali, kaj vse jih čaka v prihajajočem letu, in jih poprosili, naj bogovom darujejo nekaj žita ter živine za boljšo letino. Kelti so tudi verjeli, da se na ta dan duhovi umrlih vrnejo na Zemljo, poiščejo živeče in si poskušajo prilastiti njihovo telo za vsaj še eno leto. Da bi duhove odgnali, so se oblačili v različne prikazni in grozljive kostume.
Pozneje so ozemlje Keltov zavzeli Rimljani in s seboj prinesli svoje običaje ter praznike: dan boginje Pomone, ko so se oblekli v kostume ter praznovanje Feralie, ki je bilo konec oktobra, ko so se spomnili svojih umrlih.
Kako je prišlo do imena Halloween?
Leta 609 se je takratni papež Boniface IV. odločil, da bo v zahodni krščanski kulturi 13. maja praznik, ki bo posvečen vsem krščanskim mučenikom. Kasneje je papež Gregor III. ta dan razširil še na praznik vseh svetnikov in ga prestavil s 13. maja na 1. november. Uspelo mu je doseči, da so ljudje 1. novembra začeli častiti in spoštovati duše umrlih, dan pa se je preimenoval v vsi sveti oz. „all hallows“. Predvečer na vse svete pa so imenovali „all hallows eve“ in ta se je skozi čas preimenoval v „halloween“ (noč čarovnic).
Z odkrivanjem novega sveta je praznik prešel tudi na ameriška tla in se od tam širil ter razvijal dalje. Znano je, da na ta dan v Ameriki prodajo 25 % celoletne zaloge sladkarij.
Datum, ki si ga morate zapomniti je 31. oktober. Na ta dan se obvezno pazite črnih mačk, čarovnic, duhov in netopirjev, ki se bodo vsi zbrali, da praznujejo noč čarovnic ali "halloween". Ko pade mrak vsi strašljivci tesno zaprite okna, preverite ali so vhodna vrata zaklenjena, se skrijte pod svojo odejo in psssst … Malo bolj pogumni pa lahko pripravite noro zabavo, kamor boste povabili vse strašljive obiskovalce. V tem primeru pustite vrata široko odprta, na vhod pa postavite nasmejano bučo.
Halloween – mešanica kultur in stoletij
Pri nas noč čarovnic poznamo kot eno izmed kapric, uvoženih iz Amerike, ko se otroci našemijo, poslušajo grozljive zgodbice in po hišah prosijo za sladkarije.
Vendar je noč čarovnic ali halloween veliko več kot to. Je očarljiva mešanica kultur in stoletij: mešanica keltskega novega leta, romanskega praznika boginje sadnega drevja in sadja – Pomone in krščanskega praznika vseh svetih.