Live & let live... Mene te novotarije tko al tko ne ganejo (ok, mogoč mal zajebancije nkol ne škod - pa ne sam ob določenih dnevih, ampak VEDNO). Mrbit me bol mot to, da so še pred dnevom mrtvih že vzniknl božički pa lampijončki pa kuglce pa smrekce... Zakwa že? Še mal manka, pa bomo mel ob dnevu državnosti še sejem "veseli december", pardon, "veseli junij"

Tralala,

hopsasa,

voukc je pa mrtu...

Pa še majcen nasvet: nastrgajte hren, posujte s poprom, zalijte s tabascom (POZOR! ABSO-SMRTNO-RESNO MORA BIT CEL FLAŠKONČEK!!!), dodajte še malo mišjih dlak in olupke svežega česna. Na hitro prevrite in takoj ohladite (v zmesi vode in šestih kock ledu). S tako pripravljenim zvarkom namažite zunanji del vhodnih vrat. Vrata zaklenite. Trikrat. Nikar naj vas ne premamijo sladki glasovi po polnoči. Takrat se namreč začne ples vražjih babnic. Kjer bodo naletele na vrata, preflodrana s prej omenjeno brozgo, bo nastal trušč. Slišalo se bo sikanje, pokanje in škripanje z zobmi. Le takrat si boste lahko oddahnili. Zvoki bodo namreč naznanjali skrajno nejevoljo satanovih nevest, saj bodo spoznale, da ste jih ugnali v kozji rog. Nikar naj vas ne skrbi. Do jutra se bo stvar polegla.

Pa srečno!

Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself

Najpogostejši simbol noči čarovnic je gotovo velika izrezljana buča, iz katere so odstranjena semena, v njej pa gori sveča. V preteklosti so Kelti namesto buč izrezovali repo, ki je simbolizirala glavo. Verjeli so namreč, da je glava najpomembnejši del telesa in nosilka duha in razuma.

Bučo z gorečo svečo nekateri imenujejo tudi Jackova svetilka. Stara irska legenda namreč govori o pohlepnem, zapitem Jacku, ki je z zvijačo ugnal hudiča. Ta je namreč splezal na drevo, Jack pa je v deblo vrezal križ in tako ujel hudiča. Hudič se je Jacku maščeval, tako da je nanj priklical prekletstvo. Jack je bil obsojen na večno tavanje v nočeh, ko mu je medlo svetobo dajala le sveča v izrezani repi. Buče so postale modernejše šele v Ameriki, saj so zaradi velikosti in oblike primernejše za izrezovanje.

Noč čarovnic in njeni simboli pa so do danes postali prava industrija. Temačnost, zli duhovi ... so navdihnili tudi številne pisce. Na temo duhov, skrivnostnosti, zombijev, črnih mačk, duhov, okostnjakov ... je bilo napisanih veliko knjig in posnetih ogromno grozljivih filmov.

Najbolj tipična za noč čarovnic je velikanska oranžna buča, ki jo izdolbemo in z malce domišljije iz nje naredimo strašljiv obraz ali kar nam pač pade na misel. Če takih velikank nimate, ali pa nimate prostora, da bi jih razstavili, so za izrezovanje prav tako primerne manjše okrasne buče najrazličnejših oblik.

V dom lahko vnesete še nekaj drugega "strašljivega" dekorja.
Mizo za popoldansko čajanko okrasite z aranžmajem v čarovniškem stilu. V gozdu naberite veje bukve, gabra ali drugega listavca s temnim lubjem, odstranite preostalo listje in jih namestite v visoko vazo. Na veje nato navežite ali z lepilno pištolo prilepite živooranžne plodove navadnega volčjega jabolka (Physalis), poznane tudi kot lampijončki.
Aranžma lahko še dodatno polepšate z girlando novoletnih lučk, ovito okoli vej, namesto običajnih belih ali barvastih papirnatih servietkov pa uporabite črne.

Presenečeni boste, kako velik učinek lahko ima majcen pajek. V skledo, napolnjeno s sadjem, na primer z živo oranžnimi mandarinami ali kakiji, zataknite enega ali več kosmatih pajkov. Zelo preprosto jih lahko izdelate sami; vse kar potrebujete, je manjši črn volnen cof (namesto njega lahko uporabite tudi stiroporasto kroglico iz trgovine z umetniškimi pripomočki, manjšo oranžno bučo ali kaki) in okosmateno črno žico, ki jo okoli cofa ovijete tako, da bo izgledala kot pajkove noge. Takšne pajke lahko razpostavite tudi po tleh ali jih obesite s stropa.

Če doma za noč čarovnic pripravljate večerno zabavo za prijatelje, se poslužite preprostih in poceni trikov, ki bodo vaš ambient spremenili v čarovniško domovanje. Za vrata postavite veliko čarovniško metlo (lahko jo kupite pri prodajalcu suhe robe ali jo iz vej izdelate sami), bele papirnate lampione svetilk pa „polepšajte“ s črnimi pajkovimi mrežami, narisanimi s flomastrom ali črno tempera barvico.

Upam, da ste na ta večer zaklenil vse kuhinjske nože, daljše od 20 cm, ker jih ravno takrat išče M. Myers... :D

Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself

Noč čarovnic, 31. oktober, na splošno velja za ameriški praznik. Vendar je ta praznik postal priljubljen tudi v mnogih drugih delih sveta. Poleg tega obstajajo še drugi prazniki, ki so noči čarovnic podobni v tem, da proslavljajo obstoj in dejavnost duhovnih bitij. V nadaljevanju navajamo le nekaj priljubljenih praznikov po svetu, ki so podobni noči čarovnic:

• Severna Amerika - dan mrtvih

• Južna Amerika - kawsasqanchis

• Evropa - dan mrtvih in različice noči čarovnic

• Afrika - ples zamaskiranih egungunov

• Azija - praznik bon

Izvor nekaterih običajev in simbolov, značilnih za noč čarovnic:

VAMPIRJI, VOLKODLAKI, ČAROVNICE IN ZOMBIJI: Ta bitja že dolgo povezujejo s svetom hudobnih duhov.

SLADKARIJE: Stari Kelti so skušali pomiriti hudobne duhove s sladkarijami. Kasneje je Cerkev spodbujala vernike, naj gredo na večer vseh svetih po hišah in prosijo za hrano v zameno za molitev za mrtve. Ta običaj je sčasoma postal del praznovanja noči čarovnic. Našemljeni obiskovalci hodijo po hišah in pri vsakih vratih zakličejo »urok ali darilo«.

KOSTUMI: Kelti so si nadeli strah zbujajoče maske, zato da bi jih hudobni duhovi imeli za duhove in bi jih pustili pri miru. Cerkev je poganske običaje postopoma privzela ter jih spojila s praznikoma vernih duš in vseh svetih. Kasneje se je uveljavil običaj, da so ljudje šli po hišah, oblečeni v svetnike, angele in hudiče.

BUČE: Izdolbene répe, v katerih je gorela sveča, so razpostavili zato, da bi odgnali hudobne duhove. Nekaterim je sveča v repi predstavljala dušo, ujeto v vicah. Kasneje so postale bolj običajne izdolbene buče.