Prijava



Resnice o življenju


snejbi

snejbi

Admin Št. sporočil: 7109
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 28.03.2009 17:45:45 Citiraj objavo Pošlji ZS

dobri napotki

O nepotrebnih stvareh




Gustaf

Gustaf
Št. sporočil: 7414
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 29.03.2009 14:24:13 Citiraj objavo Pošlji ZS

Tale ima pa globoko simboliko...

Dojenčka v maternici se pogovarjata:
 

- A verjameš v življenje po rojstvu?
- Seveda. Zagotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva sedaj tukaj zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu.
- To je neumnost. Ni življenja po rojstvu. Le kako bi takšno zivljenje izgledalo?
- Ne vem točno, toda prepričan sem, da bo bolj svetlo in lahko bova hodila in jedla z lastnimi usti.
- To je popolna bedarija! Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla z lastnimi usti? To je noro! Za to vendar imava popkovino. Povem ti: po rojstvu ni življenja.
- Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da je nekaj po rojstvu, nekaj precej drugačnega kot to, na kar sva navajena.
- Toda nihče se še ni vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča. Poleg tega pa, življenje ni nič drugega kot obstoj v ozkem, temačnem okolju.
- No, ne vem natančno, kako izgleda življenje po rojstvu, toda v vsakem primeru bova srečala najino mamo. Ona bo potem skrbela za naju.
- Mama! Ti verjameš v mamo? In kje naj bi, po tvojem, bila?
- Vsepovsod okoli naju, seveda. Zahvaljujoč njej sva živa. Brez nje sploh ne bi obstajala.
- Ne verjamem! Mame nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne obstaja!
- Mogoče res, toda včasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slišiva, kako poje in boža najin svet. Veš, prepričan sem, da se življenje z rojstvom pravzaprav šele začne...




Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself

Gustaf

Gustaf
Št. sporočil: 7414
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 31.03.2009 17:28:52 Citiraj objavo Pošlji ZS

Uh, pretresljivo... Tu se človek vpraša, kaj vse storijo starši za svoje otroke; pa ni treba ravno tega, kar je v naslednji zgodbi, je cela vrsta drugih stvari... Pa jim znamo pokazat, da smo jim hvaležni?

Mama je ena sama...




Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself

1tan

1tan
Št. sporočil: 17172
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 02.04.2009 14:15:22 Citiraj objavo Pošlji ZS

Nekateri izmed sto let starih nasvetov iz knjižic Dont\'s for Wives in Dont\'s for Husbands so še danes upoštevanja vredni, mnogi pa delujejo zabavno.

Nekaj konkretnih priporočil:

  • Ne hranite najboljših šal za moške prijatelje. Delite jih s svojo ženo.
  • Ne obnašajte se pokroviteljsko. Niste edini človek z možgani pri hiši. Ne pričakujte povračila za vsako velikodušno ravnanje. Velikodušnosti ni, če je obstajal pogoj.
  • Ne poskušajte biti sultan. Živimo na Zahodu, kjer svoje žene ne morete skriti pred drugimi moškimi. Ne užalite je s takšnimi poskusi.
  • Ne odpravite se na turnejo po Evropi, po kateri se boste vrnili popolnoma izčrpani, tako da vas bo žena morala negovati. Takšen tip dopusta je več kot nekoristen. Odidite v tujino, če res želite, ampak se ne potikajte vseskozi okoli znamenitosti.
  • Naučite se plesati, ko se poročite, če se že niste prej. Če tega ne obvladate, boste ženo spravili ob pol zadovoljstva.
  • Ne začnite se nemarno oblačiti, ko boste prišli v srednja leta. Ravno takrat bi se morali bolj potruditi, da prikrijete staranje.
  • Ne jejte vseskozi neprebavljive hrane, od katere vam je slabo in potem krivite kuharske veščine svoje žene.
  • Vedno jo kličite \'mala\' ali vsaj po imenu, ne pa \'mama\'. Ponosna je na materinstvo, vseeno pa želi biti tudi žena.
  • Ne trdite, da ne potrebujete novega klobuka, ker je vse v redu s tem, ki ga nosite. Najbrž ste pozabili, da je star že tri leta, čas pa ne pozablja.
  • Ne bodite sključeni, če sedite za stolom. Žena vas želi videti kot vzravnanega in ponosnega moškega.
  • Z ženo ne govorite zviška. Ima prav toliko inteligence kot vaši kolegi iz službe, le priložnost ji morate dati. Pogovarjajte se z njo o vsem, o čemer bi se z moškim. Presenečeni boste.
  • Ne recite ženi, da izgublja čas z branjem, čeprav bere le leposlovje.
  • Ne rogajte se ženinim konjičkom, pa naj gre za bridž, petje ali karkoli drugega.
  • Ne poskušajte obvladovati sleherne podrobnosti v življenju vaše žene. Tudi ona je posameznik in ji morate omogočiti nekaj prostora.
  • Ne puščajte stvari vsepovsod po hiši. Če že niste redoljubni, bodite vsaj pozorni.

Pa še nekaj modrosti za ženske:

  • Nikoli ne izgovorite "Saj sem ti rekla", pa čeprav vas bo še tako mikalo. Nikoli ne koristi, mož pa vam bo hvaležen.
  • Ne mislite, da vaš mož ni možat, če je majhen, suh in ne preveč močan. Možatost ni izključno fizična kategorija.
  • Ne dopustite možu, da obleče vijolično kravato s travnato zelenimi nogavicami. Če ga je narava nesrečno prikrajšala za usklajenost barv, mu morate njegove poskuse preprečiti.
  • Ne izogibajte se pohvalam. Če je lepo oblečen za v opero, mu to povejte. Če mu vrt ali piščanci lepo uspevajo, ne skoparite s pohvalami.
  • Umetnost je naporna gospodarica in ni tako naporne umetnosti, kot je biti žena.
  • Nikar se ne spogledujte z drugimi moškimi. To je tako, kot da bi se igrali s tigri, vulkani in ostrim orodjem obenem.
\"\"

 




Gustaf

Gustaf
Št. sporočil: 7414
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 02.04.2009 14:26:36 Citiraj objavo Pošlji ZS

Hmm, kaj naj rečem - čedno...


Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself

betounova

betounova
Št. sporočil: 181
Regija: Gorenjska
Datum objave: 03.04.2009 08:19:35 Citiraj objavo Pošlji ZS

Nekoč je bil otok, na katerem so živela vsa čustva: Sreča, Žalost, Znanje in še mnogo drugih, vključno z Ljubeznijo.

Nekega dne je bilo čustvom sporočeno, da se bo otok potopil. Tako so vsa pripravila svoje čolne in odšla, razen Ljubezni. Ljubezen je bila edina, ki je ostala. Ljubezen je hotela vztrajati do zadnjega trenutka.

Ko se je otok že skoraj potopil, se je Ljubezen odločila prositi za pomoč. Mimo je prišlo Izobilje v veliki ladji.
Ljubezen je rekla: »Izobilje, me vzameš s sabo?« Izobilje je odgovorilo: »Ne morem. V mojem čolnu je veliko zlata in srebra. Tukaj ni prostora zate.«

Ljubezen se je odločila, da povpraša Puhlost, ki je šla ravno mimo v prelepem čolnu.
»Puhlost, prosim pomagaj mi.«
»Jaz ti ne morem pomagati, Ljubezen. Vsa si mokra in lahko uničiš moj lepi čoln«, je odgovorila Puhlost.

Žalost je bila blizu, zato je Ljubezen tudi njo prosila za pomoč. »Žalost, naj grem s tabo.«
»Oh, Ljubezen, tako sem žalostna, rada bi bila sama.«

Mimo je prišla tudi Sreča, ki pa je bila tako srečna, da ni niti slišala, kako jo Ljubezen kliče.

Kar naenkrat pa je bilo slišati glas: »Pridi, Ljubezen, lahko greš z mano.« Bil je starec.
Ljubezen se je počutila tako blaženo in srečno, da je starca pozabila povprašati po imenu.
Ko sta prispela na kopno, je starec odšel svojo pot.

Ko je Ljubezen spoznala, kako hvaležna je lahko starcu, je vprašala Znanje, še enega starca: »Kdo mi je pomagal?«
»To je bil Čas«, je odgovorilo Znanje.
»Čas?« je rekla Ljubezen. »Toda, zakaj mi je pomagal ravno Čas?«
Znanje se je modro nasmehnilo in reklo: »Ker samo Čas lahko razume, kako velika je Ljubezen.«

Vir: Christian Godefroy

 

Lep dan vsem!




Resnice o življenju