Pétek trínajstega ali pétek trinájstega velja za nesrečni dan v mnogih praznoverjih. Strah pred petkom 13. se imenuje paraskavedekatriafobija ali paraskevidekatriafobija, ki je posebna oblika triskaedekafobije, fobije (strahom) pred številom trinajst.

Petek trinajstega velja za nesrečni dan v angleško, francosko in portugalsko govorečih državah po svetu, kakor tudi v/na: Avstriji, Nemčiji, Estoniji, Finskem, Nizozemskem, Belgiji, Irskem, Poljskem, Bolgariji, Danskem, Islandiji, Litvi, Makedoniji, Švedskem, Norveškem, Češkem, Slovaškem, Sloveniji, Madžarskem, Filipinih in ZDA.

Ljudje, ki so vraževerni, bodo jutri ostali doma. Na petek 13. se namreč lahko zgodi marsikaj – lahko pride do nesreče ali do kakršne koli druge nevarnosti. Ampak, zakaj ravno na ta dan?

Strah pred številko 13 izvira iz norveške mitologije. Bog Odin in njegovih 11 najbližjih prijateljev se je nekoč zbralo na divji zabavi, na kateri so se imeli odlično, vse dokler se ni pojavil Loki, bog zla in nemira. Ob prihodu hudobnega boga je bilo na žuru navzočih 13 bogov. Bog užitka Balder je skušal Lokija vreči iz hiše, med naporom pa ga je zadela smrtonosna puščica. Balder je umrl, Zemljo pa sta ovila tema in žalovanje.

V srednjem veku se je na petek 13. v skupini zbiralo po 13 čarovnic, v taroku je karta s številom 13 imenovana Smrt, v kabali je 13 hudobnih duhov.

Leta 1307 sta papež Klement V. in francoski kralj Filip IV. na petek 13. odkrila prevaro glavnega viteza templarja Jacquesa Demolayja, ki je skušal zrušiti templarski red. Nesrečnega viteza so aretirali in obsodili na smrt. Demolayjeve zadnje besede, ki jih je namenil papežu in kralju, so bile: \'\'Vidimo se v raju\'\'. Tako papež kot kralj sta še istega leta umrla.

Seveda obstajajo tudi znanstveni dokazi, da je petek 13. nesrečen dan. Psihologi so odkrili, da ravno na ta dan veliko ljudi zboli ali pade. Možno je, da je temu tako, ker je precej oseb ravno zaradi strahu pred nesrečnim petkom zaskrbljenih in pod stresom.

Statistika kaže, da na petek 13. ogromno Američanov ne pride v službo in ne potuje, zato je izpad dobička od 800 do 900 milijonov ameriških dolarjev. Tudi Winston Churchil se je na petek 13. izogibal potovanju, a ravno na ta dan se je zrušilo letalo Andih. Preživeli so jedli umrle potnike, da bi se rešili.

V ameriški Philadelphiji člani kluba \'\'Friday 13\'\' na ta dan razbijajo ogledala, hodijo pod lestvami in se izogibajo črnim mačkam. V špansko govorečih deželah velja pravilo na petek 13. ni te cases ni te embarques (se ne poroči, niti ne potuj), kristjani pa števila 13 ne marajo, ker je bilo na zadnji večerji Jezusa Kristusa 13 ljudi.

Sicer pa psihologi zatrjujejo, da je petek 13. le v naši glavi, in da je popolnoma normalen dan kot vsi drugi.

S prvo adventno nedeljo se v Katoliški cerkvi začenja neposredna priprava na božič. Na adventnem vencu bodo verniki danes prižgali prvo svečko, nato pa vsako nedeljo po eno dodatno. To dodajanje luči simbolizira rast dobrega v življenju

Z današnjo prvo adventno nedeljo se v Katoliški cerkvi začenja neposredna priprava na božič, praznik Jezusovega rojstva. Znamenje zunanje priprave je adventni venec, ki s svečami ponazarja štiri adventne nedelje. Veselje ob pričakovanju novega življenja simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem, so zapisali na škofovski konferenci.

Adventni čas je čas pričakovanja, ki za kristjane pomeni priložnost za izkazovanje solidarnosti z bližnjimi in pomoči potrebnimi. Kot pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci, poteka poleg zunanjih in materialnih priprav v tem času tudi duhovna priprava v osebni molitvi in v obliki prejemanja zakramentov, posta, opravljanja dobrih del ter dajanja miloščine.

V Katoliški cerkvi se danes začenja tudi novo cerkveno leto in v njegov celoten potek je vtkana tudi simbolika rojstva oz. novega začetka. Kot pojasnjujejo na škofovski konferenci, ne gre le za spominjanje preteklih božjih del v zgodovini, ampak tudi za aktualizacijo svetopisemskih sporočil v današnjem času.

Čas priprave na božič se zaključi v tednu po četrti adventni nedelji, na predvečer božiča. Na adventnem vencu, spletenem iz zelenja, bodo verniki danes prižgali prvo svečko, nato pa vsako nedeljo po eno dodatno. To dodajanje luči simbolizira rast dobrega v našem življenju, pojasnjujejo na škofovski konferenci.

Adventni venec se je kot okras in liturgični simbol adventnega časa v Sloveniji uveljavil v 80. letih 20. stoletja. Prevzeli smo ga od germanskih narodov, ima pa več simboličnih pomenov in razlag. Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost, zimzelene veje govorijo o življenju, simbolika vijolične barve pa predstavlja upanje.

Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi, med drugim predstavljajo tudi štiri strani neba, kar govori o univerzalnosti Kristusovega rojstva za ves svet in vse ljudi, so še zapisali.

Zgodovina Miklavža

Sv. Nikolaj je bil svojčas (približno 1800 let nazaj v naši zgodovini) škof. Kako pa je nastal ta običaj, imenovan preznik Sv. Miklavža? V svojem življenju so ga vsi poznali kot dobrega človeka. Nekoč so tri mlada dekleta živela v oblasti svojega grofa, kjer so zelo trpele. Želele so se poročiti, a se niso mogle, ker niso imele dote. Nihče pa ne ve, kdo je napisal škofu Nikolaju pismo, v katerem prosi za pomoč za ta tri dekleta. Ta je z noči 5 na 6 prinesel v njihove cekare 3 kepe zlata. S tem jim je zagotovil poroko. Po svoji smrti ( 6. decembra) smo dodali kristjani tudi njegovo ime med znana imena mučenikov ter tudi svetnikov. Miklavž naj bi po stari navadi vsako leto na ta dan obiskal vse ljudi, ki so se vsaj trudili biti dobri.

Prepoznali ga boste po ...

Miklavž jeoblečen po vzgledu liturgičnih oblačil: čez dolgo belo obleko (albo) obleče mašni ali večernični plašč (pluvial). Na glavi nosi mitro; to pokrivalo je za Miklavža pač najznačilnejši del tako v odevalnem kot simbolnem pomenu. Spominja na šilasto kapo, ki so jo nosili judovski svečeniki kot znak oblasti. V roki drži Miklavž škofovsko palico, ki je zgoraj zavita, okrašena, v drugi roki pa ima, a ne vedno, knjigo. V njej piše z zlatimi črkami, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali nepridipravi. Po izročilu mora imeti Miklavž dolgo belo brado. Roke pa mu navadno tiče v belih rokavicah.

Kdaj nas obišče?

Naokrog hodi na večer pred svojim godom, ki ga ima 6. decembra, in otrokom prinaša darove. Vendar samo pridnim! Tiste, ki so bili čez leto poredni, pa prepusti kazni svojih spremljevalcev parkeljnov (njavečkrat jih namesto darila na okenski polici pričaka leskova šiba). Spremljajo pa ga tudi angeli.


Kako obdaruje?

Miklavž prinaša skromna darila. V nogavicah, ki mu jih nastavijo otroci, pusti orehe, jabolka, fige, mandarine, suho sadje, sladkarije,... Poredne pa na žalost čaka le šiba.

Ko Miklavž peče piškote...

Da domišljija ne pozna meja, kaže tudi to, da nekateri otroci vrjamejo, da rdeča večerna zarja Miklavžev večer pomeni, da Miklavž peče piškote.

ZGODOVINA voščilnic

Brez lepih želja in daril, si praznične dni ne moremo predstavljati. Voščilnice so najmlajša navada od vseh, ki spremljajo božič. Navada, da si ljudje voščimo pisno, je stara približno šele 160 let. Korenine segajo v 15 st. k redovnicam, ki so ročno pisale in risale voščilnice v zahvalo dobrotnikom.

Prve voščilnice so se pojavile šele v 19 st. Na prvih voščilnicah še ni bilo značilnih božičnih motivov, - ti so se pojavili kasneje z razvojem barvnega tiska. Leta 1843 je Henry Cole, direktor londonskega muzeja, poslal na trg prvo serijo božičnih voščilnic. Prav tako se je obdarovanje uveljavilo šele proti koncu 19 st., ko se je pojavila potrošniška miselnost. Skromna in preprosta domača darila niso bila zavita, šele kasneje se je razvila potreba po zavijanju daril.

Dandanes pa si brez voščil in obdarovanja skorajda ne moremo zamišljati praznikov. Božične pošte se prav vsak prav gotovo razveseli, če pa voščilnico izdelamo sami, pa je veselje še toliko večje. Na trgu je sicer veliko lepih in manj lepih voščilnic, mi pa jih lahko, čeprav nismo veliki umetniki izdelamo kar sami.

Izdelajmo voščilnice sami!

Za izdelavo potrebujemo:
Različne vrste in trdote papirjev (poiščite različne ostanke kar doma) ali pa skočite v knjigarno. Pripravite različne šablone, ki jih prerišete iz revij na karton (novoletni motivi), uporabite različne trakove, vrvice, posušene rože, naravi material. Različne flomastre, barvice.. Ko imamo vse to pred seboj, se nam kar same od sebe porajajo ideje in ponudijo različne možnosti, tudi če nimamo umetniške žilice. Upoštevajte pa, da je preprostost mnogokrat privlačnejša, zato s krašenjem ne pretiravajmo. Pa veliko veselja in ustvarjalnosti!

V pričakovanju božiča ...

Danes bo božični predvečer, ki je iz krščanskega pričakovanja Jezusovega rojstva postal ključen družinski praznik nasploh.

Božič je za veliko nočjo največji krščanski praznik, ko se verniki na predvečer praznika zberejo v krogu družine in obiščejo tudi polnočna bogoslužja. V cerkvah in domovih postavljajo jaslice, ki simbolično zaznamujejo dogodek Jezusovega rojstva. Od 19. stoletja naprej pa je ena najbolj popularnih oblik praznovanja tudi okraševanje božičnega drevesca.

Sveta noč - pesem, ki je obšla svet