Prijava



Svetovni običaji


1tan

1tan
Št. sporočil: 17172
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 25.12.2009 19:30:06 Citiraj objavo Pošlji ZS

BOŽIČNO NOVOLETNI SIMBOLI

Poleg šeg, navad, obredov in verovanj pa zlasti novoletni čas zaznamuje tudi uporaba različnih simbolov za srečo. Mušnice, pikapolonice, škrati, štiriperesne deteljice, zvonovi, sveče, podkve, dimnikarčki, prašički in nekateri drugi so nepogrešljivi motivi na voščilnicah, s katerimi si voščimo srečno novo leto. Če jih podarimo kot amulete, na primer v obliki obeskov, so apotropejski, kar pomeni, da odvračajo zlo, bolezni in nesreče.

\"\"

Dimnikar je simbol, ki prinaša srečo.  Po eni od interpretacij izvira iz njegove povezanosti z ognjem in ognjiščem, ki je nekoč predstavljalo središče doma, ogenj pa je prinašal rodovitnost in življenje. Vsekakor je bil dimnikar lahko vir družinske sreče, če je hišo obvaroval pred požarom. Sicer pa je še vedno živa vraža, da se moramo prijeti za gumb in si nekaj zaželeti, če srečamo dimnikarja, in želja naj bi se nam izpolnila. Na novoletnih voščilnicah z motivi simbolov za srečo pa skoraj zagotovo ne manjka štiriperesna deteljica. Ta velja za rastlino, ki odganja zle sile oziroma pred njimi varuje ljudi in živali, hkrati pa tistemu, ki jo ima pri sebi, prinaša srečo in uspeh.

\"\"

Mušnica je simbol dolgega življenja, kot takšna pa je povezana z različnimi nadnaravnimi bitji, ki lahko prebivajo pod njenim klobukom. Takšna bitja so na primer škrati, varuhi zemeljskih zakladov, pa tudi rastlin, živali in znanja. Ponekod se zadržujejo kot hišni duhovi in ljudem, če z njimi lepo ravnajo, pomagajo pri delu, prinašajo pa jim tudi srečo. Podkev je kot simbol sreče in kot zaščitni amulet na Zahodu zelo razširjena. Če sta njena krajca obrnjena navzdol, ščiti pred vplivi demonov in čarovnic, če pa sta obrnjena navzgor, prinaša srečo hiši in njenim prebivalcem.

\"\"

 




1tan

1tan
Št. sporočil: 17172
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 27.12.2009 13:58:11 Citiraj objavo Pošlji ZS

Jaslice so odraz ljudske želje, da bi si na viden način približali tisto davno noč v Betlehemu in podoživeli Jezusovo rojstvo. Svetonočno zgodbo so poznali iz evangelijev in božičnih pesmi, a to je bilo preskromno. Slikarstvo in kiparstvo sta ljudstvu omogočila, da ni samo slišalo in bralo o Jezusovem rojstvu, ampak ga tudi videlo. Iz tega so naredili pravo slavje, obrede in umetnost, ki je prinesla obilo veselja otrokom in odraslim. Nekateri menijo, da so jasli že v 4. stoletju poznali v Betlehemu. Sv. Frančišek Asiški je v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič leta 1223 postavil žive jaslice. Jaslice kot plastični prikaz Kristusovega rojstva v betlehemskem hlevu, poklonitev pastirjev in treh kraljev se leta 1384 najprej pojavijo v Italiji. Nastanek jaslic, kakršne poznamo danes, se pripisuje jezuitom. Prve takšne jaslice so leta 1560 postavili v Coimbri na Portugalskem. Tudi pri nas so prve cerkvene jaslice postavili jezuiti v Ljubljani, in sicer leta 1644. Prve hišne jaslice pri nas si je privoščila neka ljubljanska meščanska družina leta 1714. Na podeželje so prišle v začetku 19. stoletja. Postavljanje jaslic po slovenskih domovih pa se je razširilo po svetovni vojni.
P.Klinar

\"\"




rjana

rjana
Št. sporočil: 8746
Regija: Štajerska
Datum objave: 28.12.2009 21:39:46 Citiraj objavo Pošlji ZS

Običaji ob Novem letu 

Tepežkanje (28. december) 

Kaj je izvirni pomen tepežkanja? Čaranje! 

Šiba - simbol plodnosti V starem Rimu so v teh dnevih šibali predvsem dekleta. Tudi pri nas so prvotno tepežkali predvsem dekleta; po Prekmurju so ob tepežkanju vpili »Rodi, rodi!«. Na Primorskem, po Brkinih, se tako kot v rimskih časih med sabo tepežkajo odrasli; palica je čarobni pripomoček in tepežkanje naj bi prineslo srečo. Marsikje predvsem otroci, ki pridejo tepežkat, dobijo v dar kako jabolko ali hruško. Če se pojavi kdo starejši, pa mu dajo v roke panj in sekiro ter mu rečejo, naj gre raje delat. 

Staro leto in novo leto (31. december, 1. januar) 

Tako kot danes kdaj rečemo, da boš tisto, kar počneš na prvi dan novega leta, počel vse leto, so včasih na staro leto trikrat pometli hišo, da bi bila vse leto čista. 

Na Silvestrovo se razkriva prihodnost 

Ker so se na zadnji dan starega leta spraševali o tem, kaj bo prineslo prihodnje, je bil večer primeren tudi za vedeževanje. K zabavi silvestrskega večera je tako sodilo vlivanje raztopljenega svinca v vodo; iz oblik, ki so nastale, so poskušali sklepati o tem, kaj jih čaka v letu, ki prihaja. Po Koroškem so vedeževali tudi s šestimi klobuki ali peharji, pod katere so skrili različne simbole: 

* prstan (poroka),

* ključ (gospodarstvo),

* denarnico (denar),

* culo (odhod),* punčko (otrok) in

* oglje (smrt). 

Če je nekdo trikrat zapored izbral isto, se je tisto gotovo moralo zgoditi. 

Kaj se zgodi, če vržeš čevelj čez glavo

Ponekod so znali razbirati prihodnost tako, da so metali čevelj čez glavo nazaj. Če je čevelj padel tako, da je vrh kazal proti vratom, bo v naslednjem letu treba od hiše, če proti postelji, bodo bolni, če proti peči, bo huda zima... 

Trop divjih psov in mož s sekiro 

Eden znanih strašljivih prizorov v teh nočeh je divja jaga, nejasno opisana prikazen, ki jo ponekod vidijo kot velik trop psov, vodi pa jih šepast mož s sekiro v roki. Kdor se psov ubrani, tega mož s sekiro poseka. Kako se jih obraniti? Kakor kje, najbolj zanesljiva metoda pa je, da se prekrižaš in jim stopiš s poti.



//28.12.2009 21:40:48 uredil rjana


snejbi

snejbi

Admin Št. sporočil: 7109
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 06.01.2010 10:32:18 Citiraj objavo Pošlji ZS

SVETI TRIJE KRALJI

Cerkveni praznik Svetih treh kraljev je eden izmed praznikov iz božičnega sklopa in se ga praznuje 6. januarja.

Praznik najbolj poznamo po tem, da so takrat prišli trije kralji k novorojenemu Jezusu in prinesli vsak po eno darilo.

V spomin na to danes na ta dan v jaslice postavimo te tri kralje: Gašperja, Miho in Boltežarja.

Ponekod (tudi pri nas) praznik imenujejo tudi tretji božič, večer pred njim pa tretji sveti večer.

S kralji se konča “božična doba” ali dvanajsterodnevje (dodekahemeron); demoni ne strašijo več ali divja jaga, ki je norela po nebu izgine z obzorja.

Zato je na ta dan in njegov predvečer veliko šeg in verovanj. Kristjani ob mraku zopet poškropijo in pokadijo s kadilom svoje domove. S kredo pa nad vrata napišejo letnico in prve črke imen teh kraljev (ta dva običaja se vedno bolj opuščata oziroma ju ljudje ne izvajajo), na primer 20+G+M+B+02 (kratice pomenijo Gašper, Miha, Boltežar).

V nemških deželah namesto G, M, B napišejo C, M, B, saj so pri njih imena kraljev malo drugačna, in sicer Caspar, Michael, Balthasar.

  • Samo poimenovanje dneva pravzaprav ni točno, saj Cerkev ne slavi treh kraljev, ampak Gospodovo razglašenje ali epifanijo (iz grške besede epihaneia, ki pomeni pojaviti, prikazati se). V epifaniji so zajeti zlasti trije dogodki, ki so, vsak pa svoje “razglasili” Kristusovo božanstvo: poklonitev modrih z Vzhoda, Jezusov krst v Jordanu in ženitovanje v Kani.

\"\"

Zgodovina treh kraljev

V Evangeliju po Mateju, nič ne piše o kakšnih kraljih. Matej jih imenuje modri (magoi). Beseda namiguje na prebivalce Iranske visoke planote. Zastavljata pa se dve vprašanji, in sicer od kod izvirajo njihova imena in kako vemo, da so bili ravno trije?

 

\"\"

Od kod izvirajo imena?

Od kod prepričanje, da so bili modri kralji in da jim je bilo ime Gašper, Miha (Melhior) in Boltežar?

Ker to ne moremo razbrati iz evangelija, je odgovor bržkone v tem, da se je zadeva spletla v pobožnem izročilu in napačnem poimenovanju nekaterih mest v stari zavezi, na primer Izaijevega stavka:

  • Množica velblodov te zagrne, dromedarji iz Midiana in Efe, vsi pridejo iz Sabe, zlata in kadila neso in veselo oznanjajo slavna Gospodova dela (60, 6) ali Kralji iz Tarza in iz Sabe bodo prinašali darove (Ps 72,10). Mnogi so mislili, da sta se s prihodom modrih uresničili prav ti napovedi.

Pobožno ljudsko izročilo, zapisano v armenski Knjigi detinstva (6. stoletje), pozna celo njihova imena.

  • Prvemu je bilo ime Melkon, na Vzhodu so mu rekli Melhior, kar pomeni “moj kralj je luč”; prišel je iz Perzije.
  • Drugemu Baltazar: prišel je iz Indije. Ime naj bi izhajalo iz dveh hebrejskih imen. Prvo je Belšaccar, grško Baltasar, v vulgati Balthassar in ga razlagajo iz akadijskega Bal-šar-ucur, “Bel, varuj kralja”. Drugo je Beltšaccar, v vulgati Bačtassar in ga razlagajo iz arkadijskega balatsu-ucur, “naj varuje svojo ženo”. Prvi člen imena Baal ali Bel pomeni v hebrejščini “gospod”. To je tudi babilonsko ime. Belsazar je bil babilonski kralj v 5. stoletju.
  • Tretji, Gašper, naj bi prišel iz Arabije. Ime izhaja iz latinskih oblik Caspar, Gaspa, Casparus, ki jih preko aramejskega ghizbar (zakladnik) razlagajo iz perzijskega gaz-bar, “ki nosi zaklad”; drugi ga izvajajo iz perzijskega imena Gathaspar, in ga povezujejo s staroperzijskim windahwarene, “ki ima sijaj”.

 

\"\"

Zakaj trije kralji?

Iz Evangelija ne izvemo koliko jih je bilo. Da so bili trije, so sklepali iz tega, ker so prinesli tri darove. Izročilo glede njihovega števila zelo niha.

Na starih slikah sta včasih upodobljena dva, včasih trije. Najdemo pa tudi slike, kjer jih je sedem ali celo dvanajst.

Take slike so znane zlasti v Siriji, kjer so modre zelo častili. Na splošno je potem obveljalo, da so trije in da njihove ostanke hranijo v Kölnu, zato so tam zgradili njim v čast slovito katedralo, kamor so romali ljudje z vseh koncev (tudi iz Slovenije).

 

\"\"

Sveti trije kralji v srednjem veku

Srednji vek je imel o treh modrih svoje predstave.

  • Melhior naj bi bil najstarejši in sivolas,
  • Boltežar mož,
  • Gašper pa mladenič dvajsetih let; tako naj bi simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe.

Ali pa naj bi  simbolično predstavljali pogane – betlehemski pastirji so namreč zastopali Jude: Gašper naj bi bil  predstavnik semitov, Melhior jafetidov, Boltežar hamitov, zato so začeli upodabljati

  • Gašperja kot Azijca,
  • Melhiorja kot Evropejca,
  • Boltežarja pa kot Etiopca, črnca.

Tudi darove so jim razdelili:

  • Melhior kot najstarejši, naj bi Mesiji podaril zlato, ker je Mesija kralj (v ezoteriki simbol žareče popolnosti),
  • Gašper kadilo (amanacijo Božjega duha), ker je Misija Bog,
  • Boltežar pa miro (nežni vonj, ki ga oddaja oplemenitena materija), ker je Misija človek.

Vse to se je ohranilo do današnjega časa, kar lahko opazujemo tudi na slikah, kipih in v jaslicah: eden je starec, drugi mož, tretji pa črnec; vsi imajo krone ali kraljeva pokrivala, pred Jezuščkom pa so odkriti. Poklon svetih treh kraljev (na sliki) je najljubši motiv starokrščanske umetnosti, zlasti na sarkofagih od 4. do 5. stoletja.

 

\"\"

“Trikraljevska” zvezda repatica

S tremi kralji je povezana zvezda, ki naj bi jo modri videli, da je vzšla na Vzhodu, jim kazala pot in v Jeruzalemu čudežno izginila, nato pa spet hodila pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete.

To zvezdo so imeli v prejšnjih stoletjih za komet in jo še danes tako upodabljajo. To tezo so potem znanstveniki najprej ovrgli, nato pa spet sprejeli.

Kitajski zapisi kažejo, da se je komet spomladi leta 5 pr. n. št. Prikazoval na nebu sedemdeset dni.

Drugi govorijo o konjunkciji Jupitra in Saturna, ki se vsakih 257 do 258 let tako približata, da sestavljata na nebu znamenje ribe; oba planeta sta se srečevala dvakrat tudi v Zodiakovem znaku Rib v 5. do 6. stoletju pr. n. št. Leta 7 pr. n. št. sta se oba planeta kar trikrat približala, da sta sestavila na nebu to znamenje.

Najnovejše astronomske analize, ki se opirajo na stare zapise in izročilo, govori o supernovi.

  • Kakorkoli že, znamenje prihoda Jezusa Kristusa, je resnično obstajalo!

\"\"

Sveti trije kralji in ljudje

Pri nas in drugod je ob treh kraljih precej šeg.

  • Na mizo pride spet čudodelni božični kruh, od katerega dobi svoj delež tudi živina.
  • Priljubljenost Svetih treh kraljev je pomembno določala vreme. Trikraljevsko vreme namreč napoveduje zdravje in bolezen, življenjsko usodo, smrt.

 

\"\"

Sveti trije kralji (Legenda)

Trije mogočni kralji so jezdili mimo oaz po peščenem morju. Tihotna noč je že visela nad puščavo. Posamezne skupine temnih palm so molče kipele kvišku in večne zvezde so utripale na visokem nebu, kot da bi pričakovale nekaj nenavadnega, nekaj slovesnega, kar ima prestvariti ves svet.

Vse je bilo tiho, upanja polno in je čakalo!…

 

Zdajci pa je dihnilo nekaj kot življenje v naravo in vse je zatrepetalo in zažarelo v veselju. Zašumele so palme in se sklonile druga k drugi – žarneje so zasijale nad njimi.

Izza obzorja je priplavala zvezda, večja in svetlejša od vseh drugih. V angelsko milobo je bila zavita in nikdar je ni bilo preje. Na zemlji pa je zavihral legak zefir in jo božal in sladke pesmi pel – o ljubezni.

“Pax hominibus!” je trepetalo v zraku in jo objemalo…

In sveta noč je nastopila v vsem svojem veličanstvu. Ljubezen je bila rojena, v sveti noči je bila rojena. Dopolnile so se sanje, ki so jih sanjala stoletja, uresničila so se težka pričakovanja narodov.

Sveti Trije kralji so se odpravili za ljubeznijo in so jo iskali in so šli za svetlo zvezdo, ki jim je na nebu pot kazala…

V betlehemskem hlevu je bila rojena ljubezen in na ostro slamo je bila položena… Tako je bilo sojeno od začetka…

In so prišli trije kralji in so pokleknili pred leseni jasli. S seboj pa so prinesli svetle zaklade, obilo zlata in kadila in vse so darovali mladi ljubezni; in svoje krone so sneli z glave in jih deli na tla in so ljubezen molili – sveti kralji.

Leta so minila in ljubezen je rasla; veseli so je bili ljudje, vesel je bi Gospod Bog. In takrat je zadonela visoka pesem ljubezni – Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! – Ljubi svojega sovražnika! – Ne sodi, da ne bodeš sojen! –

A ljudje je niso poslušali; odpodili so jo od sebe in na križ so jo pripeli in krvavo so jo bičali, ljubezen, in trnovo krono so ji posadili na glavo.

  • Ljubezen pa je odvrnila: “Odpusti jim, oče, saj ne vedo, kaj delajo!” In ti poslednji glasovi umirajoče ljubezni so doneli kot žareče iskre v temoti. Potem pa je ljubezen izdihnila.

In razposajeni vojščaki pod križem so strgali suknjo raz njeno razbolelo telo in so jo razrezali na kose in vadlali zanje. Potem so jih vzeli in zaviti vanje so se razkropili kot kobilice po širnem svetu, vsenaokoli pojoč:

  • ”Mi vam oznanjamo ljubezen. Mi smo njeni apostoli!” Še danes hodijo po zemlji in po ovčji koži lahko spoznate volkove.

Truplo mrtve ljubezni so zakopali in težko skalo so položili na grob, da bi ne vstala nikdar več.

  • Ali vendar je vstala in zapustila tesno svoje ležišče in šla med ljudi. A ljudje je niso spoznali in le v redkokatero srce je posijala njena luč; množica pa je raje tavala naprej v temoti…

Še danes stopa med človeškim rodom plaho kakor otročaj. Ni si ustvarila kraljestva na tem svetu: srce človeško je njeno vladarstvo. Ni si zgradila zlatih oltarjev: srce človeško je njen oltar. Ni si sezidala velikih templjev: srce človeško ji je neizmeren tempelj.

Ali le malo je človekovih src današnji dan, malo svetih kraljev, ki bi stopali za ljubeznijo. (Ivan Tavčar)

 

\"\"

Šege ob svetih treh kraljih

  • Na Gorenjskem so verjeli, da tiste kokoši, ki so na tri kralje dobile nekaj poprtnika, lisica ne more odnesti.
  • V Franciji je bila znana šega, da so vmesili v krušno test bobovo zrno in tistega, ki je zrno našel, oklicali za “bobovega kralja”.
  • Staremu imenu noči pred kralji “svetla noč” ustreza šega, da je morala tudi to noč, kakor v vseh treh svetih nočeh, goreti v hišah luč.
  • V skrajni zahodni Sloveniji, v Brdih, so gorele na večer pred praznikom luči, ponekod tri hkrati, za vsakega kralja ena, vsaka druge velikosti.
  • V škofjeloški okolici so pričakovali, kar je pri nas še nepojasnjena redkost, otroci darove tudi od svetih treh kraljev, nastavljali so jim čeveljčke in posode.
  • Tudi v Sloveniji so hodili “trikraljevi” koledniki, ki so imeli svoj začetek v srednjeveškem boguslužju.
  • V Beli krajini so se imenovali kraljitarji in so nosili zlate krone. Koledovali so še do druge vojne.
  • Neka dolenjska kolednica se je glasila takole:

Mi smo sveti trije kralji, Gašper, Miha, Boltežar.
Gašper jezdi narnaprej, ker za pot on narbolj vej.
Miha jezdi pa za njim, da se pogovarja z njim.
Boltežar je narnazad, ves je v portah, ves je zlat…
Če nam ne boste nč darval, vam bomo bajto spodkopal.

  • Staro izročilo je imelo trikraljevsko koledovanje tudi v Ljubljani. Od sholarjev so ga neznano kdaj prevzeli krakovski ribiči. Ti so z zvezdo prepevali in koledovali pred hišami.

 

\"\"

... v pregovorih

Gašper, Miha in Boltežar zaznamujejo vstop v nov letni ciklus, ki ga narava podpira s tem, da se začne dan komaj opazno daljšati.

  • Nad Škofjo Loko so “astronomska” opažanja povzeli v reklo: O treh kraljih se dan toliko podaljša kolikor petelin zazeva ali kolikor petelin poskoči.
  • Pri podeželskem človeku je bilo daljšanje dneva nekoč povezano s novim upanjem. Ljudsko reklo zato pravi: Kralji se vrnejo, zimo obrnejo.

Vendar pa kralji ne “obrnejo” vedno zime, saj neki pregovor pravi, da bodo Sveti trije kralji zimo pripeljali.

  • V okolici Laškega pa pravijo: Če božičnik zmrzne, potem rada tudi pšenica pozebe.
  • V Slovenskih goricah pa: Če na treh kraljev dan sije sonce, mora stati živina pri svetlih (praznih) jaslih.
  • Iz Četene Ravni pa prihaja: Če je na tri kralje jasno, so vse leto prazne jasli, pa tudi: Če na tri kralje na jasnem sonce vzhaja, hlapec vriska (ker bo dosti žita), volk pa piska (ker bo malo krme).

Če je bil na dan Svetih treh kraljev megleno, so v Prekmurju napovedali kolero.

V Lipovcih so menili, da bo tisto leto dosti sena, če so na Svete tri kralje mlake.

  • V Gančanih pa, da bo tisto leto dovolj vina, če so na tri kralje potoki tekli.
  • Na Štajerskem okrog Laškega pa jutranja megla na treh kraljev dan napoveduje, da tisto leto ne bo jabolk.
  • Dež o treh kraljih (če teče voda po žlaku) obeta okrog Lendave dobro letino.
  • V Beli krajini pa pomeni dež “med božiči”, da bo živini primanjkovalo krme. In naprej: Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno.

 

\"\"




1tan

1tan
Št. sporočil: 17172
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 02.02.2010 13:48:29 Citiraj objavo Pošlji ZS

Svečnica

2. februar

Tradicionalno je svečnica praznik, ki ga v krščanstvu praznujejo kot 40. dan po božiču. Hkrati pa svečnica predstavlja nekakšno luč v zimskih dneh, je dan že precej daljši in se uporaba umetnih luči manjša.

Stare vraže pravijo, da naj bi imele sveče, ki smo jih blagoslovili na svečnico posebno moč. Celo tako posebno, da se jih prižiga umirajočim ali ob hudih naravnih nesrečah. 

\"\"




rjana

rjana
Št. sporočil: 8746
Regija: Štajerska
Datum objave: 06.02.2010 09:12:51 Citiraj objavo Pošlji ZS

Na Ptuju se začenja jubilejno 50. Kurentovanje 

S predajo oblasti med županom Štefanom Čelanom in princem letošnjega karnevala Bernardom Ptujskim se bo danes na Ptuju začel jubilejni, že 50. mednarodni pustni festival Kurentovanje 2010.

 

Kurentovanje je največja slovenska pustno-karnevalska prireditev in spada med najpomembnejše tradicionalne prireditve v Sloveniji in srednji Evropi, saj izhaja iz stoletne tradicije Dravskega in Ptujskega polja. Letošnji dogodki se bodo zaključili s pokopom pusta na pustni torek, 16. februarja.

 \"\"

 Prireditve se bodo v najstarejšem slovenskem mestu vrstile 11 dni, vrhunec pa bodo dosegle s tradicionalno mednarodno karnevalsko povorko prihodnjo nedeljo

Organizatorji letos na jubilejni prireditvi, ki je še bolj razkošna kot ponavadi, pričakujejo skoraj 250.000 ljudi, največ na povorki na pustno nedeljo, ki naj bi si jo ogledalo okoli 70.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Na njej bo tudi letos nastopilo več kot 2000 udeležencev, številne etnografske in karnevalske skupine iz Slovenije in tujine, skupine kurentov ter skupinske maske iz bližnjih podjetij in osnovnih šol.

Poleg osrednjih dogodkov v času festivala v popoldanskem času z nastopi umetnikov, uličnih gledališč, glasbenikov in drugih zaživijo ptujske mestne ulice in trgi, zvečer pa se zabava s številnimi glasbenimi zvezdami nadaljuje v Karnevalski dvorani. Ta je letos še povečana in bo hkrati sprejela tudi do 3000 ljudi.

Med pomembnejšimi dogodki organizatorji izpostavljajo še nedeljski karneval 50 slovenskih pihalnih godb in mažoretk, povorko učencev osnovnih šol 12. februarja ter povorko 50 skupin veselih maškar iz slovenskih in hrvaških vrtcev 15. februarja. Letošnji proračun prireditve, ki jo pripravlja za to ustanovljeni konzorcij Kurent, znaša blizu pol milijona evrov.




Svetovni običaji