Datum objave: 12.11.2010 18:45:00 Citiraj objavo Pošlji ZS

Martinovo je pomemben jesenski praznik, ki je ohranil veliko vezi s kulturno dediščino. Naši daljni predniki so obhajali poseben praznik v zahvalo za vsakokratno dobro letino, ki so ga spremljale obilne pojedine, in kjer je bila vinska trta, tudi vino. Poleg tega, da je bilo martinovo glavni zahvalni praznik za letino, so ljudje na ta dan poravnali najemnine in dajatve ter vračali dolgove. Zaradi splošne priljubljenosti Cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni ukinila, ampak je njegovo mesto zaznamovala s priljubljenim svetnikom. To je bil sv. Martin, ki se je leta 316 rodil v Sombateju (Szombathely) na Madžarskem. Priljubljenost Martinove gosi, ki je že od nekdaj značilna jed za ta praznik, si lahko pojasnimo z legendo, po kateri se je Martin skril med jato gosi, ko so mu želeli sporočiti, naj prevzame novo službeno dolžnost.

Praznik se je s svojimi pojavnimi oblikami in rituali vedno spreminjal. Še so pogosti obhodi našemljenih škofov Martinov po vinogradniških zidanicah in humoristično blagoslavljanje vina. Izven družinskega okolja ga zaznamujejo različne zabavne prireditve.

V zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavlja martinovanje, ki poskuša prikazati vlogo vina kot nepogrešljive sestavine prehrane in načina življenja. Dediščina martinovega in martinovanj naj usmerja naš, pogosto odtujen, prenasičen ali dolgočasen vsakdan k življenju, v katerem bomo, tako kot naši predniki, znali živeti uravnoteženo v svojem naravnem in kulturnem okolju.

---

Datum objave: 24.12.2010 21:41:11 Citiraj objavo Pošlji ZS

Sveti večer

V starih časih so pred mrakom na sveti večer gospodinje že obložile mizo z različnimi dobrotami. Gospodar je mizo pred mrakom obložil še z drugimi stvarmi. Ena izmed dobrot, ki so jih pripravljale gospodinje, je orehova potica. Ponekod svetemu večeru pravijo tudi »badnji« večer. Beseda izvira iz besede, ki pomeni buden.

 

 

Sveta noč

Včasih so verjeli, da moraš božično noč prebedeti. V hiši je morala biti svetloba (goreti je morala vsaj ena luč). Če je sveča ugasnila, je bilo to slabo znamenje. Po sveti noči je nastala tudi pesem Sveta noč, ki jo pojejo v vseh krščanskih okoljih po svetu.

 

 

 

---

Datum objave: 07.03.2011 22:01:11 Citiraj objavo Pošlji ZS

Dan žena

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.

 

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917.

Praznik je postavljen tudi v spomin na požar v Tovarni Triangle, kjer je leta 1911 v New Yorku izgubilo življenje prek 140 žensk.

 

---

in ne pozabite jutri na kanček nežnosti .....

 

 

---

Datum objave: 09.03.2011 08:53:28 Citiraj objavo Pošlji ZS

Pepelnična sreda

Svoje ime je dobila od obreda pepeljenja kot spomin na starodavno zunanje znamenje začetka javne spokornosti.

Pepelníčna sreda (kratko pepelníca) je praznik v katoliškem koledarju. Takrat se tudi zaključi pustovanje s pokopom Pusta in predajo oblasti mestnim oblastem. Prav tako naj bi se ta dan držali strogega posta. 

Pepelnična sreda se praznuje na sredo, 46 dni pred veliko nočjo. S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan. Cerkev je ta praznik uvedla po letu 1091.
Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom. Pri tem obredu duhovnik vernikom na čelo s pepelom nariše znamenje križa.

Pepelnica je tudi uvod v postni čas. Včasih je polnočni zvon označil začetek posta. Prav je, da na pepelnico sklenete, da se boste ves postni čas odrekli nečemur, kar vas veseli. Ali ne boste jedli določene prehrane, pili določene pijače, si ne boste ogledali, kar vas veseli, pomagali komu, ki je pomoči potreben ipd. Lahko začnete z malimi stvarmi.

Je pa pepelnična sreda tudi dan, ko se končajo vse norčije povezane s pustnim časom. Pusta na ta dan pokopljejo in oblast predajo nazaj mestnim oblastem.

---

Datum objave: 20.04.2011 21:54:52 Citiraj objavo Pošlji ZS

Praznik velike noči ni slučajno prav v tem letnem času. Prva nedelja po pomladni polni luni je velikonočna nedelja. Eden najbolj preprostih in poznanih simbolov čaščenja življenja  je prav  JAJCE.

 

Velikonočna jajca, ki jih živopisno barvamo in krasimo, so pomemben simbol, saj se za jajčno lupino skriva čudež življenja, medtem ko barve simbolizirajo veselje. Kot simbol velike noči je prepoznavno po celem svetu, zato ga barvajo, rezljajo in krasijo na vse mogoče načine, da bi s tem se poudarili njegovo posebno simboliko. V različnih predelih Slovenije imajo pirhi različna imena: pisanice, pisanke, rumenke, remenice, remenke, praskanke, predvsem pa predstavljajo simbol življenja, rodovitnosti, gotovosti, varnosti, ustvarjalnosti, upanja, aktivnosti, zmago in uspeh. Krašenje pirhov se je razvilo v eno od najlepših oblik slovenske ljudske umetnosti in domišljije

Ni potrebno, da uporabljamo kupljene barve za spreminjanje jajc v pirhe. V vsaki kuhinji se najdejo naravna barvila kot so kava, jabolka, čebula, paprika, borovnice…. Treba je poskusiti – ugotovili boste, da se lahko ustvarijo zelo zanimive barve…

Vedeti moramo, da lupina jajca vsebuje maščobe, ki preprečujejo barvilom, da bi se prijeli jajčne lupine. Zato jajca pred kuhanjem dobro operemo, lahko tudi z milnico. Barvilu, v katerem potem kuhamo jajca, dodajmo žlico kisa – pri kisu ne smemo pretiravati, saj ta topi jajčno lupino.

 

Na umita jajca pritrdimo elastike v vseh možnih kombinacijah. Lahko si naberemo spomladanskega cvetja (trobentice, vijolice) ali izrežemo okraske iz papirja (alufolije) ter jih pritrdimo na jajca s pomočjo ženske »najlonke« ali česa podobnega: jajce previdno vložimo v nogavico, namestimo okrasek, previdno zategnemo čezenj nogavico in zavežemo z nitko. Odstrižemo nogavico in nadaljujemo z naslednjim jajcem.

Pripravljena okrašena jajca zložimo v veliko široko posodo samo v eni plasti in jih zalijemo z že kuhanim in ohlajenim fino precejenim barvilom.

Pobarvana jajca po kuhanju rešimo elastik (in najlonk): dobimo lepo pisane pirhe, na katere prilepimo še kako sličico in jih obrišemo s papirnato brisačko, napojeno z oljem ali maslom.

Spodnja razpredelnica pa vam je lahko v pomoč pri izbiri čudovitih naravnih barvil…

barva pirhov	naravno barvilo
rumena	pomarančna ali limonina lupina korenje zmleta kumina kurkuma žafranika
oranžna	veliko suhe lupine rumene čebule
rožnata	sok rdeče pese brusnice maline rdeče grozdje šipek rdeči ribez
rdeče rjava	veliko suhe lupine rdeče čebule
svetlo vijolične	cvetovi vijolic sok rdeče grenivke
modro vijolična	malo suhe lupine rdeče čebule črni ribez
modra	špinačni listi listi kopriv listi kislice
zelena	borovnice sesekljani listi rdečega zelja - to barvilo deluje le hladno
siva	zdrobljena hrastova skorja
črno rjava	pravi črni čaj

---

Datum objave: 27.04.2011 11:09:15 Citiraj objavo Pošlji ZS

V Sloveniji danes praznujemo dan upora proti okupatorju. Praznik pod tem imenom praznujemo od leta 1992, saj je bil prej znan kot dan Osvobodilne fronte oz. dan OF-a.

 

---