Ker je Miklavz škof, je tudi napravljen v škofovska oblačila, na glavi ima škofovsko kapo in v roki škofovsko palico. Spremljajo ga angelčki, ki mu pomagajo zapisovati pridne otroke in parkeljni (hudički), ki grozijo porednim otrokom.
V starih časih so otroci dobili samo tiste dobrote, ki so jih ljudje lahko prihranili do začetka decembra: jabolka, orehe, lešnike in drugo suho sadje, pri bolj bogatih pa še kakšne medenjake, čokolade, rožiče, pomaranče ali kakšno južno sadje.
Pred nami so trije ledeni možje, ki so zadnjih nekaj let kar dobro upravičili svoj hladni sloves. Prvi med njimi, to je Pankracij, bo imel god 12. maja, naslednji dan Servacij in 14. maja Bonifacij. Temu tretjemu ledenemu svetniku pa 15. maja sledi tista znana polulana Zofka, ki že nekaj zadnjih let zapored redno zemljo poškropi.

Ledeni možje nam po navadi prinesejo nekaj hladnih dni in prav zaradi njih marsikje kurilna sezona še ni končana. V zvezi z ledenimi možmi omenimo naslednji pregovor: Če je pred Servacijem poletje, mraz rad pritiska na cvetje. Povrnimo se še enkrat k sloviti Zofki. Zanjo star slovenski vremenski pregovor pravi: Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Ker si verjetno vsi želimo lepo poletno vreme, se nad morebitnim Zofkinim dežjem ne bomo pritoževali. Pač pa se ne smemo veseliti mokrega Florjana, ki je imel god 4. maja. Zanj pregovor pravi: Kolikor na Florjana dan dež trave porosi, toliko jo poleti od suše zgori. Zanimiv je tudi naslednji pregovor: Ako Trijakov dan (1. maja) dežuje, dobro letino oznanjuje. Dodajmo še naslednji pregovor: Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega. Če sedaj potegnemo črto pod vse mogoče majske pregovore, zlahka ugotovimo, da je majski dež dobrodošel pojav.
Martinovo Slovenci slavimo predvsem kot praznik vina. V naši kulturi ima namreč vino prav poseben pomen. Nenazadnje smo edini narod, ki vinsko kapljico poveličuje v nacionalni himni.
11. novembra goduje Sveti Martin. Martinovo sega daleč v čas pred Kristusovim rojstvom, ko so ga ljudje praznovali kot zahvalni dan. V tem času so namreč pridelke že pospravili pod streho, živina se je vrnila s paše in mošt je dozorel v vino. Hrane, zlasti mesa, je bilo dovolj, zato so si privoščili obilna slavja in pojedine. Po legendi sodi na martinovo na mizo gos.
Če za novo leto niste pretrgali z vsem kar ste želeli pozabiti in pustiti za seboj, si lahko za nov mejnik izberete pust. Pust pomeni prelom s starim - prinese konec zime in začetek pomladi. Prav tako tudi potegne črto pod preteklim obdobjem in napove začetek novega.
Ljudje so verjeli, da se na pustni torek ne sme nikoli položiti na mizo točno toliko žlic, kot je ljudi okoli mize. Na ta dan se tudi ne sme jesti juhe, drugače se boste poleti veliko potili. Kislo zelje, ki se ga použije ta dan, pomaga proti vetrovom.
Včasih so ljudje še verjeli, da če vržete kost od mesa, kuhanega na pustni torek, v lužo, vas bodo celo leto zasledovale žabe; če na ta dan pečete kruh s kvasilom, vam bodo krti napravili veliko škodo na polju; kdor se na pustni večer pri luči hitro obrne in ne vidi svoje sence, ta v tistem letu zagotovo umre.

Lahko smo tudi žlehtni do sosedov, saj če verjamete v stare šege, potem bo tisti, ki za pusta nese hrano v drugo hišo, s tem odnese tudi ves plevel s svojih njiv na sosedove.
Veljalo je tudi prepričanje, da če za čas pusta namočimo v vodo enoletno lesko (’šisling&rsquo
in potem z njo škropimo brstiče vse do cvetne nedelje, se bo želja, ki si jo ob tem zamislimo, gotovo uresniča.
Vraževerni, morda je danes bolje, da ostanete doma, no, tudi tam se vam lahko kaj zgodi. Danes sta namreč kar dva razloga za skrb – polna luna in petek 13.
Zadnjič se je ta kombinacija pojavila 13. oktobra 2000. Verjetnost, da je polna luna na petek 13. je 5,81 odstotna, kar pomeni, da se v povprečju ta kombinacija pojavi vsakih 20 let. No, naslednja taka kombinacija naj bi se pojavila šele čez 35 let, in sicer 2049.

Kdaj se je človeštvo začelo bati petka 13., ni jasno, nekateri menijo, da že v raju, ker naj bi Eva Adamu sadež prepovedanega drevesa ponudila prav na ta dan. Na petek, 13., naj bi se tudi začel vesoljni potop, prav tako naj bi bil na ta dan uničen Salomonov stolp, Bog naj bi na petek 13. gradbincem Babilonskega stolpa zavezal jezike, ker je bil Jezus usmrčen na petek, pa naj bi bila tudi precejšnja verjetnost, da je bil to prav petek 13.
Tudi v drugih verstvih in civilizacijah je moč najti vraže, povezane s petkom in številko 13. Številka 12 ponekod velja kot božansko število (12 mesecev, 12 apostolov, 12 izraelskih plemen, ...), 13 pa nato kot nesrečno. Stari Vikingi so verjeli, da če jih bo v istem času za mizo 13, bo vse goste kmalu obiskala smrt. Stari Egipčani so skozi življenje šli čez 12 duhovnih stopenj, 13. pa je bila tista po smrti.
Številni ne upajo potovati na petek 13. Strah izvira iz 18. stoletja, ko je ladja HMS Friday izplula iz Anglije na petek 13. Nato je izginila brez sledu. Veliko je k vraževerju in strahu dodala tudi popularna kultura, med najbolj znanimi grozljivkami je Petek, trinajsti, v kateri mori zamaskirani morilec Jason Voorhees.

Dan spomina na mrtve je čas, ko se ljudje po vsem svetu z različnimi običaji spominjajo pokojnih.
Po poganskem animističnem verovanju je bil čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih, katerih duše naj bi se v dolgih nočeh vračale. Po krščanski veri pa so rajni pomenili duše v vicah, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih.
