Odpiram temo v kateri bi se govorilo o primerjavah taroka v 3 in taroka v 4.
Sam igri, čeprav gre obakrat za tarok, kljub veliko enakim zakonitostim, ki veljajo za obe igri vidim precej drugače.
Dejstvo je da boš totalnega bebca v taroku prej naučil zadovoljivo igrati tarok v 3. V 3 ti bo tak igralec verjetno naredil manj škode kot v 4. Vendar pa je tudi res da se po določenem času da igro v 4 prej spraviti na visoko stopnjo kvalitete, oziroma po določenem času igra v 4 postane že rutinska. Vsekakor pri igri v 4 moraš imeti več raznoraznega znanja igranja različnih iger, ki so v 4 dosti bolj verjetne(berač, barvni,&hellip
, vendar to še ne priča o večji zahtevnosti igranja v 4 – zahtevnost neke literature se tudi ne meri po tem koliko poglavij in strani ima čtivo..ali pa koliko oseb nastopa…potem bi bile monodrame najlažje za razumeti 
Igra v 3 je na prvi pogled bolj enolična, vendar pa prav znotraj te enoličnosti ugotoviš, da ker se igre dobivajo z majhnimi razlikami, je vsaka niansa še kako odločilna – še toliko bolj ker se zbira manj točk in le-te bolj počasi. Čeprav igra zahteva od tistega, ki igra nadzor nad padlimi taroki in barvami (barva gre skoraj vedno okoli dvakrat) pa glavno težo zahtevnosti igranja v 3 vidim v fazi branjenja.
V igri v 4 kot branilec prideš od 12 štihov mogoče enkrat do dvakrat na štih - če sploh, in velikokrat na igro s svojimi potezami ne moreš več vplivati (ne rečem da ne moreš, ampak je to redkeje in predvsem ko je igra že odločena….recimo lahko rešiš morebitni valat). V igri v 3 pa je štihov 16 in branilca prihajata ven tudi v polovici vseh štihov ali celo večkrat. Zato je toliko bolj pomembno, da se povohata, kateri je daljši v tarokih, kdo bo komu zbijal taroke, kdo bo odpiral barve, itd. Seveda vse to lahko počneš tudi v 4, ampak je ta aktivnost dosti redkejša in zato izrazito manj pomembna (razen mogoče pri branjenju valata) Res je tudi. da je po verjetnostnih zakonih preostanek tarokov, ki jih nima tisti ki igra, skoraj v 50% primerih razporejen enakomerno med oba branilca Ampak vsi vemo, da igro v 3 izgubimo največkrat zaradi neenakomerne razporeditve tarokov pa tudi če gre samo za razliko v enem ali dveh tarokih med branilcema. Spet prihaja do izraza tista teza o dobivanju iger v 3 na podlagi majhnih razlik. Zato je nadzor nad višino padlih tarokov toliko bolj pomemben v igri v 3 kot pa v 4 in velikokrat to odloči.
V barvi se v 3 dosti težje zalagati in skoraj vedno se zgodi, da je katera barva nepokrita. V 4 za eno barvo poskrbi rufani kralj. S to nezaloženo barvo je v 3 potrebno čakati in če se zgodi da branilca te barve ne odpreta takoj, lahko na koncu odloči kdo bo koga v tej barvi počakal. Torej je večji poudarek na tempo potezi.
Nekateri zagovarjajo večjo zahtevnost igranja v 4 predvsem na podlagi tega, da vse zgoraj napisano lahko uporabljaš tudi v 4 poleg tega pa je pomembna poleg usklajenosti branilcev tudi usklajenost med igralcem in rufanim. S tem se strinjam predvsem pri delanju valata. Tudi sprotno štetje vzetkov je v 4 težje (v tri je to lažje, ker padejo vedno tri karte naenkrat) vendar pa je dejstvo, da s temi aktivnostmi mogoče odločiš igro v svojo korist v eni izmed 20 iger…..pa še to pridobiš npr 40 točk (namesto +20, igralec piše -20) kar pri velikosti točk, ki se zbirajo v 4 ni toliko pomembno. Torej praktično ni razlike med igralcem, ki te stvari, ki so v 3 še kako odločilne, uporablja v 4 in tistim igralcem, ki tega v 4 ne uporablja.
Tisto da pa je poanta taroka v4 ugotavljanje kdo je s kom pa se mi ne zdi pomembna, ker je to če vsi znajo igrati v 99% primerov jasno že po enem ali dveh štihih.
Vaše mnenje ?
Nekaj napotkov za igranje v 3:
Kot sem napisal zgoraj je statistično v slabih 50% primerih preostanek tarokov, ki jih nima tisti, ki igra razporejen enakomerno med branilca (z besedo enakomerno mislim enako ali pa razlika zgolj en tarok.) Seveda se enakomernost lahko v trenutku podre, če se eden branilec ujame z barvo z igralcem, drugi branilec pa je s tem takoj zadet in mora odvreči tarok. Ravno zaradi te situacije in zaradi situacij, ki nastopajo v ostalih 50 odstotkih je bistveno vedeti sledeče:
Vsak branilec se mora potem ko igralec odpre in vzame talon, v misilih razglasiti za močnega ali pa za šibkega branilca (če imaš več kot tretino vseh tarokov si najverjetnje močan, sploh če imaš vse barve in te z svojo barvo igralec ne bo tako hitro zadel) Zakaj je to pomembno? Poanta je v tem, da kot močni branilec, poleg tega da z barvo zadanemo igralca, čimprej raztarokiramo tudi šibkejšega sobranilca, da bo potem lahko nalagal vredne karte. Zato mora šibkejši branilec na začetku odpirati svojo kratko barvo, močni pa svojo dolgo barvo. Močnejši mora hraniti svoje visoke taroke, da bo kasneje lahko prevzel kak štih, za šibkejšega pa je zaželjeno da se steguje z visokimi, sploh če sedi pred tistim ki igra.
Seveda lepota taroka je ravno v tem da se med igro 16 štihov lahko vlogi šibkega in močnega branilca zamenjata (naprimer nekdo se ujame z barvo z igralcem) Še bolj zanimivo je ko na začetku kot branilec ne veš kdo si, pa se to vidi šele nekje na sredini.
Ta princip forsiram predvsem takrat ko imam sam pagata. Če pagata nimam je princip lahko delikaten, ker lahko spravim sobranilca v neugoden položaj s pagatom. Zato je pomembno, da na prvi srednji tarok, ki ga izigra igralec višamo za slučaj da ima pagata sobranilec. Od sobranilca tudi pričakujem, da da pagata takoj, če ga ima. Če ga ne da, je to v večini primerov dober indic da ima pagata igralec. Od šibkejšega branilca je zato še bolj pomembno da pazi na taroke močnejšega branilca. Čeprav pa je tukaj treba povedati, da včasih kot šibek ne moreš izigrati karte ne da bi ali obema izbil tarok ali nobenemu.
Še nekaj glede igranja barv: To da smo na potezi kot branilec moramo izkoristiti in že s prvo barvo zadeti igralca. Sam poskušam igrati barvo katere se je igralec v talonu izognil (sploh če je bil zraven višji tarok) včasih pa barvo v kateri imam kralja. Če igram proti svojemu branilcu in sem močan v tarokih takoj igram kralja, saj ga samemu sebi ne bom mogel naložiti in ga nima smisla čakati v tej barvi.
Še eno stvar:
Od branilca ki sedi pred igralcem je zaželjeno da je on tisti ki odpira novo barvo, tako da je igralec v precepu in mora dati takoj kralja. Sam sem zagovornik sistema da (sploh če je v igri še pagat in pagat nimam sam) igramo barvo s katero sva s sobranilcem ze zadela igralca do konca (oziroma v vlogi šibkejšega branilca do takrat ko ima to barvo še močnejši branilec) Zato je pomembno da se barve odmetavajo po vrsti. Odmetan kralj v tej situaciji mora dati sobranilcu indic da te barve nimamo več, oziroma če je kraj že padel druga največja karta v tej barvi.
Potem ko ni ni več nevarnosti za tihi pagat ultimo pa načeloma lahko branilec odpira tudi novo barvo, in zbijanje tarokov v tisti začetni barvi prepusti branilcu ki je za tistim ki igra.
Če se branilca držita prej opisanega načina izigravanja dolge barve kadar sta močna v tarokih se lahko zgodi da oba hkrati forsirata svojo dolgo barvo(in s tem zadevata vsak v svoji barvi drug drugega)-to pomeni da je igralec šibek v tarokih (verjetno je šel igrati zaradi tega ker je imel v roki trulo in si ni upal it klopa). V tem primeru je dobro da branilca starokirata igralca s taroki -ujameta pagata, škis in mond pa pobere zgolj taroke. Spet je ta način lahko delikaten če je igralec močan še v barvi (ima kralje in dame) in branilca ne tako dolga v tarokih kot sta sprva mislila. Potem lahko igralec pripelje domov barvo, ki je sicer ne bi če bi oba dalje forsirala svojo barvo.
danes sem igral igro v 3 in sem igral zCavallino-tom in z Miletom oba sta resna igralca in sta ress dobra v tariku. Veselim se igre z njima.
LP Pobrezje
tatok v4 je težje igrat kot tarok v 3!
ivga v 4 tukaj se igra dosti več igrer(praktično vse ki so na vojlo), medtem ko v taroku v 3 se igra samo 2 in 3 redkokdaj 1; in naj mi kdo pove da je to zdej težje?
