Kmet kupi mladega krepkega petelina, ki takoj nastopi službo v kokošnjaku. Z dvignjeno glavo se sprehaja po dvorišču in glasno kikirika.
 
Medtem se mu približa stari petelin in ga ogovori:
"Veseli me, da si prišel, saj sem se jaz res že zelo postaral. Vendar te prosim, da mi prepustiš vsaj eno kokoško, ki mi je zelo pri srcu, da bom imel  vsaj malo veselja na stara leta. Tebi jih ostane tako in tako še
vedno preveč!"
 
Mladi korenjak ga zviška zavrne: "To ne pride v poštev! Zdaj sem tu jaz glavni in ne maram nobenega barantanja s starci!"
"Saj nisem tako star!" se upre dosedanji kurji šef in doda: "No, predlagam ti stavo.  Ti mi daš dva metra prednosti, tekla pa bova do konca dvorišča.V kolikor me ne dohitiš, mi prepustiš tisto eno ubogo kokoško,če me pa ujameš, ti priznam, da si brezpogojno boljši in se odpovem vsemu."
 
"Velja," reče mladi petelin samozavestno. Stari petelin se požene v dir, mladi pa za njim.Že ga dohiteva, zdaj, zdaj ga bo ujel, ko se nenadoma  sliši iz kmetovega okna strel iz puške.
... mladi petelin se zvrne mrtev po tleh, kmet pa začudeno mrmra sam zase:
"Hudiča, za vsakega petelina, ki ga kupim zadnje čase, se izkaže, da je peder!"