Solsticij izhaja iz latinščine: sol – sonce, sistere- stati; kar pomeni, da sonce takrat stoji. Dan je takrat najdaljši in noč najkrajša. Od poletnega solsticija dalje sonce pojema, začne se potovanje proti času žetve.
Kresno noč praznujemo po starem poganskem izročilu kot enega največjih ognjenih praznikov, ki nakazuje začetek obdobja, ko začne sončna svetloba pojemati. V krščanstvu se praznuje praznik Sv. Janeza Krstnika, 24.6. (pogani so častili junaka Kresnika).Stonehenge je orientiran prav glede na poletni solsticij – vhod gleda v smeri sončnega vzhoda na dan poletnega solsticija. Tudi Tempelj Sonca Teotihuacan v Mehiki je podobno orientiran. V času starih Egipčanov je Sirius (pasja zvezda) vzšla prav na poletni solsticij (danes vzhaja 10. avgusta) in najavlja novo leto, čas, ko je reka Nil začela poplavljati. Pes naj bi pomenil paznika horizonta in solsticija.
Kresna noč je v vsem indoevropskem prostoru najbolj magično obdobje v vsem letu. Takrat svoje moči preizkušajo škrati, vile, druga nadnaravna bitja; praznik pa je nabit z Magijo in čarovništvom. Ljudje so verjeli, da življenje izhaja iz Sonca, da Sonce vpliva na življenje, zato so hoteli s čarnimi sredstvi Soncu ohraniti moč in mu jo pomnožiti. Takšno magično sredstvo je bil ogenj. Zato so ljudje zanetili kolikor mogoče blizu neba po hribih in gorah kresove, da bi sonce od njih prejemalo čim več toplote in svetlobe (na ognjišču so žgali tudi hrastov panj ali čok).
Praznovanje Kresne noči se začne že na predvečer (ker je bil takrat za Kelte in druga starodavna ljudstva začetek novega dne). Ljudje so prižigali kresove, skakali čez ogenj ali skozenj, živino so gnali skozi ogenj, da bi se očistila bolezni in zleh sil, sledilo je plesanje okrog ognja, petje, hoja po žerjavici… Ko so ognji pogoreli, so preostali pepel nesli domov, potrosili so ga po poljih, v vse štiri vogale hiše, žerjavico pa so si položili tudi na srce. Pepel prinaša moč zaščite, zdravje in srečo.Pri Keltih je bil kres druidski praznik in zlasti v Bretaniji so prižigali kresove, im. baalski ognji. Vsakega velikega praznika so se udeleževali tudi duhovi prednikov. Ti so se vračali na svoje domove na praznike Samhaina, na Yule in Litho. Splošno razširjeno je bilo tudi vedeževanje.
Kadila, ki so jih prižigali: jasmin, vrtnica, lotus…Kresna noč je bila pravi čas za nabiranje magičnih rastlin in zelišč. Rastline, nabrane to noč, imajo posebno moč. Ljudje so rastline – zlate, solarne rože (rumene barve), kot so praprotno seme, divji pelin, omela, repinec, šipek, kopriva, ivanjščice… - nabirali pred zoro, ko je bila na njih še rosa. Obešali so jih na vrata, okna in okrog domov za zaščito. S praprotno vodo so se umivali proti boleznim. Prav praprotno seme (trosi) ima posebno magično moč (mora pa biti nabrano v kresni noči med enajsto in dvanajsto uro. Posebej učinkovito je bilo, če so bili tisti, ki so ga nabirali, goli in če je praprot rastla na križpotju) – napravijo te nevidnega, pomagajo proti začaranju, streli; če je dekle nosilo trose v nedrih, potem je zagotovo dobila fanta, če pa je kdo nevede dobil v čevelj praprotno seme na kresni večer, je lahko razumel živalsko govorico. Praprotno seme so nosili po žepih, zašito v suknjah, krilih, klobukih, rutah. Ženske so nosile venčke, spletene iz detelje in drugih rastlin, moški pa vence iz hrastovih listov in rastlin. Tudi živino so okrasili z venci.
Na Kresno noč se je Sveti Kralj, Bog Pojemajočega Leta srečal s Hrastovim Kraljem in se polastil vladanja nad preostalim letom. V Keltski mitologiji se je Mladi Bog umaknil, dvignil med Zvezdno kolo in tam počakal in se učil, preden se je ponovno rodil na Zimski solsticij (Yule). Še nekaj Bogov je značilnih za Kresno noč: Lugh, Lleu, Lugos, Aine.
Drug pomemben element Kresne noči je voda. V preteklosti so ljudje plavali v rekah, potokih, ki so tekli proti vzhajajočemu soncu. Kopanje v izvirih je prinašalo ozdravljenje, zaščito in očiščenje. Podobno tudi valjanje po rosi prinaša zdravje.Poletni solsticij je tudi čas jagodičevja, češenj, mlade zelenjave, zelišč… Rastline so v polnem cvetenju, vse diši. Narava ponuja obilo vsega, od raznolikosti barv, vonjev, okusov; ta čas lahko tudi popestrimo jedilnike: naredimo metin ledeni čaj, zeliščne prelive za solate, jagodne kolačke, sorbete iz limone in mete, pite iz jagodičevja…
Pari, ki so bili skupaj že eno leto (od prejšnjega Beltana), so se lahko poročili v formalni obliki na Litho ali Lughnasadh (1. avg.). Polna luna se ob Kresu im. »Honey Moon« - medena luna, ker so takrat panji polni medu. Fermentiran med, znan kot medica, so obredno pili ob porokah. Medica deluje kot afrodizjak. V moderni dobi pa je ostal izraz medeni meseci, ko gresta mladoporočenca na »honeymoons«.Kresni čas je tudi čas strasti, volje, moči in tudi resnične Ljubezni. Naša strast mora biti uravnovešena, prepojena z Ljubeznijo, da nam lahko daje polno, harmonično življenje. Ob tem času si poglejmo vso lepoto življenja, intenzivnost strasti, poživljajoče zavedanje, nežnost Ljubezni… Samo v harmoniji strasti in Ljubezni – skozi zavestno dojemanje obeh, lahko dosežemo vrh našega poslanstva, ekstazo.
Naj vas Blagoslov Kresne noči spremlja skozi čase sprememb, čase luči, čase teme. In vedi, da kjerkoli se boš ustavil, vedno nosiš s sabo semena upanja, semena radosti, semena Ljubezni in semena sprememb, ki jih lahko zaseješ kadarkoli v življenju.Lepo in doživeto Kresno noč vam želim!
Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.
Od leta 1992 dalje je Marijino vnebovzetje tudi v Sloveniji dela prost dan.
Slovenski kristjani na ta dan množično romajo na Brezje na Gorenjskem, Ptujsko goro in Sveto goro nad Gorico.
Za muslimane se ob koncu ramadana začenja ramazanski bajram, eden največjih muslimanskih praznikov. Slovesnosti so se začele že zgodaj zjutraj z molitvijo.
Muslimani v Sloveniji so osrednjo bajramsko slovesnost organizirali v ljubljanski športni dvorani Tivoli, bajramsko molitev, ki se je začela že ob 6. uri zjutraj, pa je vodil mufti Islamske skupnosti pri nas Nedžad Grabus. Sicer slovesnosti potekajo še v šestnajstih slovenskih mestih, in sicer v Kopru, Mariboru, na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Sežani, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Krškem, Celju, Velenju in Slovenj Gradcu.
http://24ur.com/novice/slovenija/po-mesecu-posta-na-vrsti-praznovanje.html
Muslimani se v svetem mesecu spominjajo razodetja Korana poslancu Mohamedu. V tem času se verniki od zore do sončnega zahoda odpovedujejo hrani, pijači, kajenju, spolnim odnosom, vsem grdim besedam in mislim.
![\"\"](\"http://www.rts.rs/upload/storyBoxImageData/2008/09/29/78890/ramazan.jpg\")
ne spada ravno med običaje, je pa dogodek, ki se nas neizogibno tiče 
hmm, pa nisem vedela da je premakljiv glede na datum..
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je v astronomiji in geografiji dan, ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem. To se zgodi dvakrat letno, in sicer okoli 21. marca (na severni poluti pomladno enakonočje in začetek pomladi, obratno na južni poluti) ter okoli 23. septembra (na severni poluti jesensko enakonočje in začetek jeseni, obratno na južni poluti). V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem natančno toliko časa kot pod obzorjem.
Teoretično bi bil zaradi tega na enakonočje dan enako dolg noči, a se to v praksi ne zgodi, saj je dan definiran kot časovno obdobje, ko sončna svetloba lahko doseže površje, če na njem ni krajevnih ovir, kot je gorovje; ker se sončna svetloba ne pojavlja v obliki enega žarka, pač pa razpršujočega snopa, Sonce osvetli površje tudi pred tem, ko se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir, tj. Sonce, še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na ekvatorju, proti poloma pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta.
Ena izmed posledic obdobij enakonočij je moteč učinek na delovanje komunikacijskih satelitov. Ko se Sonce v tem času postavi za geostacionarni satelit, pride do izjemno močnega žarčenja na sprejemnike na zemeljskem površju ter oslabljenega delovanja, ki lahko traja od nekaj minut do ene ure.
| Datum in čas (UTC) Sončevih obratov in enakonočij[1] | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| leto | enakonočje marec | solsticij junij | enakonočje september | solsticij december | ||||
| dan | čas | dan | čas | dan | čas | dan | čas | |
| 2002 | 20 | 19:16 | 21 | 13:24 | 23 | 04:55 | 22 | 01:14 |
| 2003 | 21 | 01:00 | 21 | 19:10 | 23 | 10:47 | 22 | 07:04 |
| 2004 | 20 | 06:49 | 21 | 00:57 | 22 | 16:30 | 21 | 12:42 |
| 2005 | 20 | 12:33 | 21 | 06:46 | 22 | 22:23 | 21 | 18:35 |
| 2006 | 20 | 18:26 | 21 | 12:26 | 23 | 04:03 | 22 | 00:22 |
| 2007 | 21 | 00:07 | 21 | 18:06 | 23 | 09:51 | 22 | 06:08 |
| 2008 | 20 | 05:48 | 20 | 23:59 | 22 | 15:44 | 21 | 12:04 |
| 2009 | 20 | 11:44 | 21 | 05:45 | 22 | 21:18 | 21 | 17:47 |
| 2010 | 20 | 17:32 | 21 | 11:28 | 23 | 03:09 | 21 | 23:38 |
| 2011 | 20 | 23:21 | 21 | 17:16 | 23 | 09:04 | 22 | 05:30 |
| 2012 | 20 | 05:14 | 20 | 23:09 | 22 | 14:49 | 21 | 11:11 |
| 2013 | 20 | 11:02 | 21 | 05:04 | 22 | 20:44 | 21 | 17:11 |
| 2014 | 20 | 16:57 | 21 | 10:51 | 23 | 02:29 | 21 | 23:03 |
Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih (v krščanstvu Vsi sveti), je državni in krščanski praznik, ki se praznuje 1. novembra po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Ob tem se spominjamo umrlih. Običaj narekuje, da na pokopališča (na grobove sorodnikov in prijateljev) odnesemo sveče in rože.
V vzhodni Cerkvi so že v 4. stoletju praznovali spomin vseh svetih mučencev. Obhajali so ga spomladi v povezanosti z veliko nočjo, ker so se zavedali, da k dovršitvi Kristusovega poveličanja spada tudi poveličanje njegovih udov.
Pod vplivom vzhodne Cerkve so proti koncu 6. stoletja uvedli praznik vseh mučencev tudi v Rimu. Papež Bonifacij IV. pa je 13. maja leta 610 rimski tempelj Pantheon posvetil Devici Mariji in vsem mučencem.
Vsi sveti - kot praznik
Misel o praznovanju vseh svetnikov (in ne več samo mučencev) je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. (731-741) pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom.
Vsi sveti 1. november
Papež Gregor IV. (827-844) je praznik izrecno iz 13. maja preložil na 1. november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vesoljni Cerkvi. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali 1. novembra, pa imamo že iz časa pred letom 800.
Razlogi, zakaj je Cerkev uvedla praznik vseh svetih, nastajajo že kmalu po uvedbi: število svetnikov je tako narastlo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej v bogoslužju.
![\"\"](\"http://web.vecer.com/portali/blog/podatki/2007/11/02/2007110200024789-212-194-34-0-300.jpg\")
Sveti Martin iz Toursa je krščanski svetnik.
Čaščenje svetega Martina je pri nas razširjeno zlasti po vinorodnih krajih. Martinovo (11. november) je po ljudskem prepričanju dan, ko sveti Martin iz mošta dela vin\'. Martinovanja in "Martinje" so znani po vsej Sloveniji od Istra do Prekmurja.
![\"\"](\"http://sezirey.webs.com/sv.martin-novi.JPG\")
S praznikom martinovanja sooblikujemo sodobno podobo Slovenije kot razvite vinogradniške in vinarske države, pravi Janez Bogataj.
Zakaj so za zavetnika vinogradništva izbrali prav sv. Martina?
Sv. Martin je predvsem zavetnik vina in vinarjev, ne pa toliko vinogradnikov, ki imajo svojega zavetnika v sv. Urbanu. Odgovor je verjetno v tem, da je bil sv. Martin s svojim godovnim dnem najbližji obdobju, ko so se pokazali rezultati tudi vinske letine, ko se je mošt spremenil v vino. Poleg tega želim opozoriti, da so praznovanje Martina povezovali tudi s siceršnjo letino, torej tudi na nevinorodnih območjih. Pred vstopom v adventno obdobje je bilo martinovanje praznik, ki je pomenil sklep oziroma vrhunec letine, zato ne preseneča, da so ga marsikje imenovali tudi »jesenski pust«. Sicer pa v Martinovem življenju in delovanju ne najdemo ničesar takega, kar bi lahko povezali z vinom in vinarstvom.
![\"\"](\"http://beta.finance-on.net/pics/cache_F1/F13ZS_martinovanje_ih.1225824674.jpg\")
