RAFAELUS |pa sem prepričan da se še kdo najde. Pazi se vragca, z njim se ni za HECAT
O kontrah in njihovi moralnosti smo se razpisali že v nekaj temah, ok pač nanese.
Drugačen pogled.
Kontra vsekakor ni nemoralna, res je sestavni del igre. Morda ima velko rednih igralcev taroka tu na portalu podoben občutek kot jaz : ko smo novinci, igramo svojo igro, kot smo je navajeni od 'žive' igre. Dlje časa ko igraš preko neta, spoznavaš druge taktike, morda so ti všeč, morda ne, lahko da jo privzameš in ti drugačen način igre ne odgovarja več.
Občudujem predvsem igralce, ki se znajo prilagoditi vsaki igri, vsakemu partnerju: pred leti sem opazila Silassa, ki je bil zmagovalec našega prvega resnega on line turnirja; fant je odlično prilagajal tehnike siogralcem. če je igral z nekom ki je navajen tarokirat je tarokiral, če je opazil da se igra na barve, je barval. le kam je poba izginil.
Vsekakor pa sem se navadila nekaj : svojega načina igre ne vsiljujem nikomur, predlagam pač kako naj mi soigralec igra. Če mi način igre ne odgovarja, to povem, se zahvalim in zapustim igro. Velja za igre, ko igram z naključnimi igralci, ki jih ne poznam. Osebno mislim , da to ni nemoralno in vsak tak odstop nekega drugega igralca sprejmem z razumevanjem.
Kadar mi ni vseeno s kom igram, izberem stalno družbo, stare znance, pri katerih poznam način igre in toleriram morebitne razkole v tehniki pristopa.
za turnirsko igro pa sem vnaprej psihično pripravljena na takšne ali drugačne 'divjake'. V živo so stvari precej hujše, saj pri morebitnih nesporazumih človeka še vedno gledaš in se lahko vnamejo še žolčne debate, na netu odigraš , greš in zapreš računalnik
.
Na turnirju je važno zmagati. Osebno prepričanje mi preprečuje 'pojesti' monda partnerju ali dajati kontre tja v en dan, razumem pa da nekateri to počnejo. Stvar osebne morale. Za nekoga pač lahko rečeš da igra čisto igro, kolegialno, po smiselnosti TAROKA V 4. Vendar, če res želiš zmagati - potem je tu soliranje, kontre in taktiziranje. V večini primerov edini način zmage, ne samo pri taroku, velja pri vseh igrah in tudi v resničnem življenju.
Zato ne bi ocenjevala (ne)moralnosti tehnike igre.
Izpostavila bi predvsem moralnost odnosa do soigralcev. Način komunikacije, izbiro besed. Pri naši internetni komunikaciji pogosto prihaja do nesporazumov, predvsem zaradi tipkanja, ko ne vidiš ljudi v obraz, ne vidiš hudomušne grimase, nasmeha... in popolnoma nedolžna pripomba lahko postane jedro razdora. So pa seveda prisotni tudi provokatorji, ki pridejo samo stresat svoje frustracije, varno skriti za ekranom.
Vsak naj igra po svoji vesti.
V izogib konfliktom izbirajte znane soigralce.
Turnir je edini način kjer brezpogojno igraš z vsakim, tu pa lahko tudi spoznaš nove ljudi, ki ti odgovarjajo. Ali pa ne
))
RAFAELUS Pazi se vragca, z njim se ni za HECAT
RAFAELUS