Za omejitev emisij toplogrednih plinov in posledično čistejše okolje lahko veliko naredimo že v svojem domu.
Ob dobri izolaciji in kakovostnih oknih, med katerimi so najboljša dvojno zastekljena, lahko veliko prihranimo tako, da zmanjšamo temperaturo v hiši za eno samo stopinjo Celzija. Račun za energijo bo namreč nižji za vsaj 10 odstotkov, ob tem pa bomo prihranili kar 300 kilogramov okolju škodljivega ogljikovega dioksida.
V kuhinji je pomembno, da hladilnika ne postavimo zraven štedilnika, saj se tako lahko poraba energije tudi podvoji – prav tako, če hladilnik postavimo v precej topel kletni prostor.
Pri kuhanju vodo segrevajmo po potrebi, skodelico po skodelico: če bi vsi Evropejci zavreli le vodo, ki jo potrebujejo, in se izognili litru nepotrebne vrele vode dnevno, bi s prihranjeno energijo lahko napajali tretjino evropskih cestnih svetilk.
Po uporabi povsem izklapljajmo elektronske naprave: televizor, ki je vključen tri ure dnevno, je kar 21 ur v pripravljenosti, v tem času pa porabi približno 40 odstotkov energije.
Nenazadnje pa bomo okolju naredili uslugo tudi z ugašanjem luči. Pet luči, ki svetijo zaman, nas stane dobrih 60 evrov na leto in povzroči 400 kilogramov emisij ogljikovega dioksida.
Kroži zanimiv mail s scanom Mobitelovega odgovora ne neko reklamacijo. Gre za to, da če v SMS sporočilih uporabljaš šumnike, le-ti zasedejo več prostora , zato se sporočilo, ki normalno lahko vsebuje do 160 znakov, samodejno razdeli v več sporočil, uporabnik pa tako plača več SMS..
PREVIDNO, NOVI RADARJI
Primorski krak
A1, Ljubljana - Koper, prikljucek Brezovica
A1, Ljubljana - Koper, Sinja Gorica, pogled proti Ljubljani
A1, Ljubljana - Koper, cestninska postaja Ljubljana zahod
A1, Ljubljana - Koper, cestninska postaja Vrhnika
A1, Ljubljana - Koper, viadukt Verd, pogled proti Ljubljani
A1, Ljubljana - Koper, cestninska postaja Logatec
A1, Ljubljana-Koper, viadukt Ivanje selo, pogled proti Kopru
A1, Ljubljana - Koper, cestninska postaja Postojna
A1, Ljubljana - Koper, odsek Razdrto - Senozece A1, Ljubljana - Koper,
cestninska postaja Videz
A1, Ljubljana - Koper, portal pred prikljuckom Bertoki
Stajerski krak
A1, Maribor - Ljubljana, cestninska postaja Kompolje
A1, Maribor - Ljubljana, prikljucek Lukovica
A1, Maribor - Ljubljana, cestninska postaja Vransko
A1, Maribor - Ljubljana, viadukt Slatina
A1, Maribor - Ljubljana, viadukt Skedenj
A1, Maribor - Ljubljana, cestninska postaja Tepanje
A1, Sentilj - Maribor, cestninska postaja Pesnica
A1, Sentilj - Pesnica, nadvoz v Pesnici
A1, Sentilj - Pesnica, prikljucek Sentilj
Dolenjski krak
A2 Ljubljana - Pluska, razcep Malence
A2, Ljubljana - Pluska, viadukt Reber
A2, Ljubljana - Pluska, cestninska postaja Dob
A2, Ljubljana - Pluska, konec avtoceste v Pluski
A2, Kronovo - Obrezje, cestninska postaja Drnovo
A2, Kronovo -Obrezje, prikljucek Obrezje
Gorenjski krak
A2, Ljubljana - Podtabor, konec avtoceste v Ljubljani
A2, Ljubljana - Podtabor, cestninska postaja Torovo
A2, Ljubljana - Podtabor, prikljucek Podtabor
A2, Karavanke - Vrba, konec avtoceste v Vrbi
A2 Karavanke - Vrba, cestninska postaja Hrusica
Ljubljanska obvoznica
A1, Ljubljanska obvoznica, Ljubljana-jug
A1/A2, Ljubljanska obvoznica, razcep Kozarje
A2/H3, Ljubljanska obvoznica - zahod
A1/H3, Ljubljanska obvoznica - vzhod
H3, Ljubljanska obvoznica, predor Golovec
1. pred galerijo Moste za smer Vrba, A2 Lipce-Vrba, 0003; km 3.000
2. pred viaduktom Trziska Bistrica za smer Ljubljana, A2 Brnik-Kranj zahod,
0006; km 1.660
3. pred viaduktom Trziska Bistrica za smer Podtabor, A2 Kranj-Podtabor,
0606; km 3.750
4. viadukt Reber za smer Ljubljana, A2 Malence-Smarje Sap, 0620; km 4.320
5. pred mostom cez Krko za smer Obrezje, Krska vas, A2 Drnovo-Brezice, 0028;
km 8.700
6. Ravbarkomanda, stebricek KVS P37 za smer Ljubljana, A1 Postojna-Unec,
0655; km 3.570
7. Vrhniski klanec, stebricek KVS P13 za smer Ljubljana, A1 Vrhnika-Logatec,
0653; km 0.540
8. Lukovica, servis OMV, stebricek KVS V99 za smer CE, A1 Blagovica-Krtina,
0644; km 17.500
9. Lopata, servis OMV za smer MB, A1 Celje-Arja vas, 0640; km 5.000
10. pred viaduktom Slatina za smer LJ, A1 Sl. Konjice-Dramlje, 0638; km
7.500
11. pocivalisce Polskava za smer LJ, A1 Fram-Sl. Bistrica, 0036; km 2.800
12. pokriti vkop Vipavski kriz za smer Nanos, H4 Ajdovscina-Selo, 0776; km
3.500
13. postajalisce Sempas, servis OMV za smer Nova Gorica, H4 Selo-Vogrsko,
0378; km 6.000
HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC
Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak
tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3.izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih:Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške.Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali
smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo.Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.
Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa.
Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo. Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin. To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.
Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih
načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi.Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Vse življenje nam govorijo naj pijemo veliko mleka, da bomo imeli močne zobe in kosti. Zanimivo je, da imajo denimo ZDA najvišjo porabo mlečnih izdelkov na svetu, obenem pa tudi največjo pogostost zlomov kosti in osteoporoze. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila. Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin
nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.
(vir- Maja Tomkiewicz-Vouk. dipl. ing. kem. teh.; vsi-zdravi.org; članek Sanje Lončar Po jutru se dan pozna)
Poskrbi