Mislim da boste naredili veliko dobrega zase in za tiste ki jim boste posredovali ta mail in pa tudi za celo SLO. Tudi sam že vrsto let "propagiram" vodo iz pipe ker se z vodo ukvarjam že 10 let, sodeloval sem pri testiranjih kot radiestezist in točno vem da je voda iz pipe boljša od 90% ustekleničenih voda in vedno sveža. Seveda pridemo v situacijo da moramo vodo tudi kupiti, da si jo pa kupujemo v lokalih ali celo za domov pa res nima nobenega smisla.  Preberite poslano. LP

Posredujem v skrbi za okolje.

Voda iz pipe? Zakaj pa ne!

EKO misel: Za liter vode četrt litra nafte?

Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. Očitno se je modni trend  v Slovenijo prenesel iz tujine,
saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo.

A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo,
ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.

Pa začnimo z denarjem!
Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000 krat dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, da ne omenjamo distribucije vode. Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. nedvomno stane tudi
zbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo.
Slovenci smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do 1000. krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe.

Kako je z kakovostjo vode iz plastenk?
Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode iz plastenk, določa pravilnik o pitni vodi ( Ur. I. 19/2004). Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril
koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku.

Voda, ki priteče na pipo je sveža in bogata z kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateri proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi
mest >odkrili< najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice.
Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavo kakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za
kakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno razvidno in za potrošnika enostavno.

Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz polietilentereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velike količine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar se žal tovrstne embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo v razvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje.

Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre na račun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednje številke so prav grozljive.. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4  mega joulov energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.

Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za vodo iz plastenk porabili ca. 415 000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo
prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz plastenk in njihovo morebitno recikliranje.

Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo z nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate, za kakšne
količine nafte gre, ko začnemo operirati z globalnimi številkami? V ZDA na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17 milijonov sodčkov surove nafte.

Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, na katerega malokdo pomisli. Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci tekom delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki je
bolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključni komentar ni potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša z zelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe.

                    Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj

C E D E V I T A 

PAZLJIVO PRI PITJU CEDEVITE 

Priljubljena vitaminska pijača Cedevita vsebuje sestavine, ki predstavljajo zdravstveno tveganje za vas, predvsem pa za vaše otroke. Vsebuje namreč kemikalije, ki so karcinogene, strupene ali močno strupene, dražeče, strupene za jetra/ledvice/živčevje, ki motijo tvorbo krvnih celic, povečujejo občutljivost organizma, ter povzročajo poškodbe pljuč, kože, oči ali sluznic. V najblažji obliki povzročajo le alergije, velika pa je tudi možnost tvorbe rakavih celic. 

Cedevita vsebuje med drugim askorbinsko kislina, barvilo E160e, alfa-tokoferil acetat, nikotinamid, sredstvo za zgostitev E414, kalcijev pantotenat, tiamin mononitrat, natrijev riboflavin-5-fosfat, piridoksin hidroklorid, cianokobalamin, folno kislino,… 

Najbolj nevarna snov je vsekakor barvilo E160e, nič manj nevarno pa ni sredstvo za zgostitev E414. 

Zato vam svetujemo, da napitka ne uporabljate prepogosto, če pa že, pa zelo razredčenega z veliko količino vode. Posebej pazljivi bodite pri napitkih, ki so se pojavili v zadnjem času, kjer so v enotnem pakiranju tako prašek, kot tudi voda, saj je količina priložene vode premajhna. 

No, danes se je usulo en kup emajlov s podobno vsebino - zadnji posnetki letala Air France tik pred strmoglavljenjem - yeah right.

Da si boste bolj na jasnem, komu verjeti in komu ne, je tule direkt povezava do "razkrinkanja":

http://www.hoax-slayer.com/air-collision-photos-hoax.shtml

Sicer pa splošna povezava, kjer najdete vse, no, skoraj vse razkrinkane feler emajle (najde se pa tudi kak resničen):

http://www.hoax-slayer.com/

Who are you to question my sincerity
For now you are high on yourself

še enkrat o radarjih

Kje vse so radarji?

Na slovenskih avtocestah je 12 stacionarnih radarjev. Po šest ohišij je na Štajerskem in Primorskem, na Gorenjskem so trije, na Dolenjskem pa dva. Na ljubljanskem obroču stoji pred predorom Golovec.

Lani so na kontrolnih točkah Golovec, Lukovica, Trojane, Lopata, Spodnja Polskava, Slivnica pri Mariboru, Tržiška Bistrica, Moste, viadukt Reber, Čatež, Turkova skala, Senožeče, predor Dekani, Vipavski križ in Šempas ujeli 2428 voznikov, zoper osem so podali obdolžilne naloge. Skupno so izdali 2419 plačilnih nalogov.

Prvotni namen: Ne kaznovanje, ampak varnost

Radarji so namenjeni predvsem umirjanju prevelike hitrosti, ki je med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč. V letu 2008 se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 4173 ali 18 odstotkov prometnih nesreč. Policisti na splošno opažajo, da se je število prekoračitev na večini kontrolnih točk zmanjšalo, povprečno največ kršitev pa je bilo na kontrolni točki zunaj naselja Senožeče, posebej ob koncu tedna in v času letne turistične sezone.

Poleg globe tudi kazenske točke

Pri radarskih meritvah hitrosti, pri katerih voznika ne ustavijo na kraju prekrška, policija praviloma pošlje lastniku vozila obvestilo o prekršku. Pouči ga, da se lahko izjavi o prekršku. Za prekrške zoper varnost cestnega prometa, ki so storjeni z vozilom in zanje ni mogoče ugotoviti storilca, zakon o varnosti cestnega prometa določa, da se kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila. Ta pa se lahko odgovornosti reši samo, če dokaže, da prekrška ni storil.

V praksi ima lastnik vozila praviloma dve možnosti, da se reši odgovornosti: lahko pove, kdo je vozil, lahko pa dokazuje, da je bil v času storitve prekrška drugje (v poštev pridejo razna potrdila, priče in podobno). Ali bo lastnik vozila uspešen pri dokazovanju nedolžnosti, presoja sodišče.

Čeprav je v tovrstnih primerih posameznik kaznovan za prekršek kot lastnik vozila in ne kot dejansko ugotovljeni storilec, to ni ovira za izrekanje glob in drugih sankcij, kot so kazenske točke, prepoved vožnje in prenehanje vozniškega dovoljenja.

Radarji na slovenskih avtocestah (zemljevid iz leta 2007). (Foto: Dars)

Kontrolne točke:

Ljubljanski cestni obroč:
Pred predorom Golovec (smer Dolenjska oziroma Primorska)

Štajerski avtocestni krak:
1. Odsek Blagovica - Krtina, počivališče Lukovica
2. Odsek Celje - Arja vas, počivališče Lopata
3. Odsek Vransko - Blagovica, pred predorom Podmilj
4. Odsek Slivnica - Fram, pred razcepom Slivnica
5. Odsek Sl. Konjice - Dramlje, pred viaduktom Slatina
6. Odsek Fram - Sl. Konjice, počivališče Polskava

Dolenjski avtocestni krak:
1. Odsek Malence - Šmarje Sap, viadukt Reber
2. Odsek Drnovo - Brežice, pred mostom čez Krko

Primorski avtocestni krak:
1. Odsek Postojna - Unec, viadukt Ravbarkomanda
2. Odsek Vrhnika - Logatec, vrhniški klanec
3. Odsek Razdrto - Senožeče
4. Odsek Kozina - Črni kal, pred predorom Kastelec
5. Vipavska hitra cesta, odsek Ajdovščina - Selo, pokriti vkop Vipavski križ
6. Vipavska hitra cesta, odsek Selo - Vogrsko, postajališče Šempas

Gorenjski avtocestni krak:
1. Odsek Lipce - Vrba, pred galerijo Moste
2. Odsek Kranj zahod - Podtabor, pred viaduktom Tržiška Bistrica
3. Odsek Kranj zahod - Podtabor, pred viaduktom Tržiška Bistrica

NLB opozarja na lažno vstopno stran NLB Klika !!!

Ljubljana - NLB vse uporabnike obvešča, da se je pojavila lažna vstopna stran v spletno poslovalnico NLB Klik. Uporabniki naj v tem primeru nemudoma zaprejo njihov spletni brskalnik.

Kot so sporočili iz NLB se na lažni vstopni strani pojavita tudi virtualna tipkovnica in polje za vnos dodatnega gesla, ki ju na pravi vstopni strani ni. Lažno vstopno stran pa uporabniki lahko prepoznajo tudi po oznaki v sivem delu okvirja ekrana, kjer se pojavi simbol ključavnice. Na pravi strani je ključavnica rumena in zaklenjena, na lažni strani pa je ključavnica odklenjena oz. siva s puščico.

Na lažno stran ne vnašajte nobenih podatkov

NLB uporabnike prosi, da v primeru, če se ob vstopu v NLB Klik na zaslonu prikaže omenjena lažna vstopna stran, ne vnašajo nobenih podatkov o njihovem kvalificiranem digitalnem potrdilu, vstopnem in dodatnem geslu ter osebnem računu.

 

Po tehnično podporo se lahko obrnete na 01/477 20 60

Za nadaljnje informacije in napotke se lahko obrnejo na tehnično podporo uporabnikom NLB Klika na telefonsko številko 01/477 20 60.

Namestite si tudi najnovejše posodobitve operacijskega sistema

Vse uporabnike spletne banke NLB Klik obenem opozarjajo, naj si za preprečevanje različnih oblik zlorab, vdorov in okužb z različnimi virusi na osebnih računalnikih namestijo najnovejše posodobitve operacijskega sistema in spletnega brskalnika, najnovejše rešitve za preprečevanje nenadzorovanega pretoka informacij in vdorov ter najnovejše protivirusne programske zaščite.

Vključite tudi dodatno varnostno geslo

V NLB še svetujejo, da si uporabniki za zagotavljanje dodatne varnosti pri poslovanju s spletno poslovalnico NLB Klik čim prej vključijo dodatno varnostno geslo, ki so ga s priporočeno pošto prejeli že pred časom in da dosledno upoštevajo zlata pravila za varno poslovanje.

STA

Nov pravilnik o uvozu hrane na Hrvaško:

S 1. junijem 2009 je na Hrvaškem pričel veljati nov pravilnik o uvozu
izdelkov živalskega porekla. Tako je po novem dovoljeno vsem
državljanom EU preko hrvaške meje brez dodatnih veterinarskih
pregledov in plačila carine pripeljati do 10 kg mesnih izdelkov,
mlečnih proizvodov, olj in ostale hrane, ki vsebuje mleko in meso.
Enako je tudi z mlekom v prahu in ostalo hrano za dojenčke, ki jo je
dovoljeno uvoziti v skupni količini do 10 kg.

Novi pravilnik državljanom EU dovoljuje tudi prevoz neomejenih količin
kruha, piškotov, peciva in testenin, prav tako pa je dovoljeno s seboj
pripeljati do 20 kg rib, škampov, jastogov in školjk.

Naj spomnimo, da je do sedaj predpis dovoljeval uvoz le 1 kg hrane na
vsakega potnika, ki je bila namenjena osebni uporabi. Za vse večje
količine hrane je bilo potrebno pred uvozom na Hrvaško urediti
veterinarski pregled.

Vnos denarja in brezcarinski vnos ostalih izdelkov

Vnos valute (EUR ali HRK) za državljane članic EU ni omejen, vendar je
potrebno vsak znesek, katerega protivrednost presega 10.000 EUR,
prijaviti carinskim uslužbencem. Za izdelke nekomercialne narave za
osebno rabo do vrednosti 300 HRK se carina ne plača. Ostalo
profesionalno in tehnično opremo večje vrednosti (npr. fotoaparati,
kamere, prenosni računalniki) je potrebno prijaviti na meji.

Carina se pri prestopu hrvaške meje ne plača tudi za naslednje blago,
ki ga lahko čez mejo pripelje ena oseba:
- 200 cigaret ali 250 g tobaka
- 1 l žgane pijače
- 2 l likerja
- 2 l vina
- 50 g parfuma
- 250 ml toaletne vode.

Za nakup blaga v znesku nad 500 HRK lahko tuji državljani zahtevajo
povračilo davka, za kar potrebujejo obrazec TAX-cheque in prijava