Prijava



Resnice o življenju


snejbi

snejbi

Admin Št. sporočil: 7109
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 13.08.2008 13:06:43 Citiraj objavo Pošlji ZS

Love and the papers that everyone kept
He was in the first third grade class I taught at Saint Mary's School in Morris, Minn. All 34 of my students were dear to me, but Mark Eklund was one in a million. Very neat in appearance, but had that happy-to-be-alive attitude that made even his occasional mischieviousness delightful.
Mark talked incessantly. I had to remind him again and again that talking without permission was not acceptable. What impressed me so much, though, was his sincere response every time I had to correct him for misbehaving--"Thank you for correcting me, Sister!" I didn't know what to make of it at first, but before long I became accustomed to hearing it many times a day.
One morning my patience was growing thin when Mark talked once too often, and then I made a novice-teacher's mistake. I looked at him and said, "If you say one more word, I am going to tape your mouth shut!"
It wasn't ten seconds later when Chuck blurted out, "Mark is talking again." I hadn't asked any of the students to help me watch Mark, but since I had stated the punishment in front of the class, I had to act on it.
I remember the scene as if it had occurred this morning. I walked to my desk, very deliberately opened my drawer and took out a roll of masking tape.
Without saying a word, I proceeded to Mark's desk, tore off two pieces of tape and made a big X with them over his mouth. I then returned to the front of the room. As I glanced at Mark to see how he was doing, he winked at me. That did it! I started laughing. The class cheered as I walked back to Mark's desk, removed the tape and shrugged my shoulders. His first words were, "Thank you for correcting me, Sister."
At the end of the year I was asked to teach junior-high math. The years flew by, and before I knew it Mark was in my classroom again. He was more handsome than ever and just as polite. Since he had to
listen carefully to my instructions in the "new math," he did not talk as much in ninth grade as he had in the third.
One Friday, things just didn't feel right. We had worked hard on a new concept all week, and I sensed that the students were frowning, frustrated with themselves--and edgy with one another. I had to stop this crankiness before it got out of hand. So I asked them to list the names of the other students in the room on two sheets of paper, leaving a space between each name. Then I told them to think of the nicest thing they could say about each of their classmates and write it down.
It took the remainder of the class period to finish the assignment, and as the students left the room, each one handed me the papers. Charlie smiled. Mark said, "Thank you for teaching me, Sister. Have a good weekend."
That Saturday, I wrote down the name of each student on a separate sheet of paper, and I listed what everyone else had said about that individual. On Monday I gave each student his or her list. Before long, the entire class was smiling.
"Really?" I heard whispered. "I never knew that meant anything to anyone!" "I didn't know others liked me so much!"
No one ever mentioned those papers in class again. I never knew if they discussed them after class or with their parents, but it didn't matter. The exercise had accomplished its purpose. The students were happy with themselves and one another again.
That group of students moved on. Several years later, after I returned from vacation, my parents met me at the airport. As we were driving home, Mother asked me the usual questions about the trip--the weather, my experiences in general. There was a light lull in the conversation. Mother gave Dad a side-ways glance and simply says, "Dad?"
My father cleared his throat as he usually did before something important. "The Eklunds called last night," he began. "Really?" I said. "I haven't heard from them in years. I wonder how Mark is."
Dad responded quietly. "Mark was killed in Vietnam," he said. "The funeral is\tomorrow, and his parents would like it if you could attend." To this day I can still point to the exact spot on I-494 where Dad told me about Mark.
I had never seen a serviceman in a military coffin before. Mark looked so handsome, so mature. All I could think at that moment was, Mark, I would give all the masking tape in the world if only you would talk to me.
The church was packed with Mark's friends. Chuck's sister sang "The Battle Hymn of the Republic." Why did it have to rain on the day of the funeral? It was difficult enough at the graveside. The pastor said the usual prayers, and the bugler played taps. One by one those who loved Mark took a last walk by the coffin and sprinkled it with holy water.
I was the last one to bless the coffin. As I stood there, one of the soldiers who had acted as pallbearer came up to me. "Were you Mark's math teacher?" he asked. I nodded as I continued to stare at the coffin. "Mark talked about you a lot," he said.
After the funeral, most of Mark's former classmates headed to Chuck's farmhouse for lunch. Mark's mother and father were there, obviously waiting for me. "We want to show you something," his father said, taking a wallet out of his pocket. "They found this on Mark when he was killed. We thought you might recognize it."
Opening the billfold, he carefully removed two worn pieces of notebook paper that had obviously been taped, folded and refolded many times. I knew without looking that the papers were the ones on which I had listed all the good things each of Mark's classmates had said about him. "Thank you so much for doing that" Mark's mother said. "As you can see, Mark treasured it."
Mark's classmates started to gather around us. Charlie smiled rather sheepishly and said, "I still have my list. It's in the top drawer of my desk at home."
Chuck's wife said, "Chuck asked me to put this in our wedding album."
"I have mine too," Marilyn said. "It's in my diary."
Then Vicki, another classmate, reached into her pocketbook, took out her wallet and showed her worn and frazzled list to the group. "I carry this with me at all times," Vicki said without batting an eyelash. I think we all saved our lists."
That's when I finally sat down and cried. I cried for Mark and for all his friends who would never see him again.
THE END written by: Sister Helen P. Mrosia
P.S.:The purpose of this letter is to encourage everyone to compliment the people you love and care about. We often tend to forget the importance of showing our affections and love. Sometimes the smallest of things, could mean the most to another. I am asking you to please send this letter around and spread the message and encouragement, to express your love and caring by complimenting and being open with communication. The density of people in society is so thick that we forget that life will end one day. And we don't know when that one day will be. So please, I beg of you, tell the people you love and care for that they are special and important. Tell them, before it is too late. I leave these messages with you and ask you to continue to spread the message to everyone you know.


snejbi

snejbi

Admin Št. sporočil: 7109
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 06.09.2008 11:44:34 Citiraj objavo Pošlji ZS

BAJKA O MIŠKI


 

Nekega dne je miška gledala skozi razpoko na zidu kmetije in videla kmetico kako odpira paket. 
 
Miška se je spraševala ¨Kaka hrana bi lahko bila v paketu¨? Ko je miška odkrila, da je v paketu mišolovka je bila zgrožena.

Tekla je čez dvorišče kmetije in opozarjala ostale z vpitjem " V hiši je mišnica! V hiši je mišnica ! " 

Kura je kokodala in brskala, dvigne glavo in reče: 
"Gospa Miš, to je resen problem za tebe, ampak nima prav nobenih posledic za mene in se zaradi tega ne rabim vznemirjati." 

Miš steče proti prašiču in zakriči: ¨V hiši je mišnica! V hiši je mišnica ! " 

Prašič je z miško sočustvoval, ampak je vseeno rekel: “Zelo mi je žal, gospa 
Miš, ampak jaz ne morem tu narediti ničesar razen moliti. Bodi prepričana da si v mojih molitvah." 

Miš steče proti kravi: " V hiši je mišnica! V hiši je mišnica ! " 


Krava reče: "Oh, gospa Miš, žal mi je zaradi tebe, ampak z mojega mavla ne bo manjkala niti dlaka zaradi tega." 

Miška zavrnjena od vseh se je s povešeno glavo vrnila v hišo vdana v usodo. 
 
Ponoći se začuje čuden zvok v hiši – kot da bi se sprožila mišnica v katero se  ujame miš. 
Kmetova žena je pohitela pogledat kaj se je ujelo. V mraku ni videla, da se je v mišnico ujel rep strupene kače. Kača jo je pičila. Kmet  jo je hitro odpeljal v bolnico, kmetica se je domov vrnila z vročino. 

Vemo, da se vročina zdravi s svežo kurjo juho, zaradi česar je kmet zaklal kuro. 
 
 
Ampak bolezen njegove žene se je poslabšala, zaradi česar so prišli na obisk sorodniki in prijatelji. 
 
Da bi jih nahranil je kmet zaklal svinjo in jih pogostil. 

Kmetova žena se na žalost, ni pozdravila in je umrla. 
 
Na njen pogreb je prišlo toliko pogrebcev, da je moral kmet zaklat kravo, da jih je pogostil.


 
 
Miš je vse to z veliko žalostjo gledala skozi svojo razpoko v zidu.


 

Zato, ko naslednjič slišiš, da se je nekdo soočil s problemom in misliš da se te ne tiče, se spomni:

  • kadar je kdo od nas v nevarnosti, smo vsi v nevarnosti


Vsi smo vmeščeni na to potovanje imenovano življenje. Paziti moramo drug na drugega in vložiti dodaten trud, da ohrabrimo nekoga med nami. 


 

POŠLJI TO VSAKEMU, KATERI TI JE KADARKOLI POMAGAL IN NAJ VE KAKO JE POMEMBEN. 
 
SPOMNI SE, VSAK OD NAS JE POMEBNA NITKA V PREPROGI ŽIVLJENJA DRUGE OSEBE; 
 
NAŠA ŽIVLJENJA SO PREPLETENA Z RAZLOGOM. 


 

Najboljša stvar, katera se ti lahko zgodi na tem svetu, je dober prijatelj, ceni ga dokler ga imaš, ker ga lahko še prehitro izgubiš.




snejbi

snejbi

Admin Št. sporočil: 7109
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 03.10.2008 17:09:51 Citiraj objavo Pošlji ZS

Kako presneto  res!  
 

 

1. Kajenje   skrajša  cigareto.

2. Nekateri  pijejo od veselja, drugi od žalosti, tretji pa od jutra.

3. Ne  prepirajte se z  bedaki. Opazovalci ne bodo videli razlike.  

4. Rojstni dnevi so koristni.  Več kot jih imaš, dlje živiš .  

5.  Nekatere napake so tako zabavne da jih  je škoda narediti samo  enkrat.    

6. Ko se  srečajo delavci, igrajo nogomet. Ko se srečajo šefi, igrajo tenis. Ko se  srečajo menedžerji, igrajo golf.  Poanta: Večja kot je funkcija,  manjše so žogice.


7. Delo  me morda ne bi pokončalo. Toda zakaj bi tvegal.

8. Vzemi si čas za  prijatelja, sicer ti  bo čas vzel prijatelja.

9. Nikoli ne  zapusti tistega, ki ga ljubiš zaradi nekoga, ki ti je všeč.

10.  Najdražja darila, najgloblji pokloni, najlepše pohvale ne odtehtajo ene  same iskrene besede človeka, ki mu zaupamo -  prijatelja.

11.  Najboljša zaklenjena vrata so tista, ki jih lahko pustite odprta.  

12. Smehljaj je najkrajša razdalja med ljudmi. Bodi vedno  nasmejan, saj nikdar ne veš, kdaj se bo kdo zaljubil ravno v tvoj nasmeh.  

13. Če se lahko smejiš, ko vse propada, to pomeni, da si že našel  nekoga, ki bo za to kriv.

14. Nekateri   šefi so kakor oblaki. Ko izginejo, je dan  prekrasen.       smile))))) 

15. "Dokler  se moj šef obnaša tako kot da veliko zaslužim, se bom jaz obnašal tako,  kot bi veliko delal."

16. Alkohol res ne reši problemov. Toda, po  drugi strani jih tudi mleko ne.
 
 
  




MISASAGI

MISASAGI
Št. sporočil: 25
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 20.10.2008 22:29:52 Citiraj objavo Pošlji ZS

Sporočilo od Georga Carlina:

 

Paradoks našega časa skozi zgodovino je, da imamo boljše zgradbe, a slabše živce, širše ceste, a ožje gledišče.

Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več, a uživamo manj. Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj časa.

 

Imamo več diplom, a manj razuma, več znanja, a manj razsodnosti.

Več strokovnjakov, a kljub temu več problemov, več medicine, a manj zdravja.

Pijemo preveč, kadimo preveč, trošimo nesmotrno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, preveč se jezimo, prepozno ležemo, vstajamo preveč utrujeni, beremo premalo, gledamo preveč TV in molimo preredko.

Pomnožili smo naše imetje, a zmanjšali svoje vrednosti.

Govorimo preveč, ljubimo preredko, sovražimo prepogosto.

 

Naučili smo se, kako preživeti, ne pa kako živeti.

Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Napravili smo velike stvari, ne pa tudi boljših stvari.

 

Očistili smo zrak, a onesnažili dušo. Obvladamo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, a se naučimo manj. Planiramo več, a dosežemo manj.

 

Naučili smo hiteti, a ne tudi čakati. Gradimo večje računalnike, ki vsebujejo več informacij, ki proizvajajo več kopij kot kdajkoli, a mi komuniciramo vse manj in manj.

 

To so časi hitre prehrane, a počasne prebave, velikih ljudi in majhnih karakterjev, hitrih zaslužkov in plitkih odnosov. To so dnevi dveh plač, a pogostejših ločitev, luksuznih hiš, a uničenih domov. To so dnevi hitrih potovanj, večkratnih plenic, moralnosti, ki se lahko zavrže, enodnevnih predstav, pretežkih teles.

 

To je čas, ko je veliko tega v izložbi, a ničesar v skladišču. Čas, ko vam tehnologija lahko prinese to pismo, in čas, ko lahko izberete, ali ga boste delili še kom, ali samo izbrisali.

 

Pomnite: preživite nekaj časa z vam dragimi, ker oni ne bodo tu tudi večno.

 

Pomnite: recite kakšno prijazno besedo tistemu, ki vas gleda s strahospoštovanjem, ker bo ta majhna oseba skoraj  odrasla in odšla. Spomnite se, da daste topel objem tistemu zraven vas, ker je to edino imetje, ki ga lahko daste s svojim srcem, a ne stane niti pare.

 

Spomnite se, da rečete "Ljubim te" svojemu partnerju in vašim ljubljenim .... in pri tem je najpomembneje, da tako res mislite. Poljub in objem bosta zacelila rano, če bosta prišla globoko iz vas. Spomnite se, da se držite za roke in ceniti trenutke, ker nekega dne ta oseba ne bo več tu. Dajte čas ljubezni, dajte čas pogovoru in dajte čas deljenju vaših dragocenih misli z drugimi.

 

KAKO OSTATI MLAD

1. Odvržite nepomembne številke. To vključuje starost, težo in višino. Prepustite zdravnikom skrb za to. Zato jih tudi plačate.

2. Zadržite samo vesele prijatelje. Slabo razpoloženja vas vleče edino na dno.

3. Nadaljujte z učenjem. Naučite se več o računalnikih, spretnostih, vrtnarstvu, o čemer koli. Nikoli ne pustite možganom, da so brezposelni. "Brezposeln um je delavnica slabega." A ime slabega je Alzenheimerjeva bolezen.

4. Uživajte v enostavnih stvareh.

5. Pogosto se smejte in to dolgo in glasno. Smejte se, dokler ne izgubite diha.

6. Solze - se dogajajo. Vzdržite, prebolite in nadaljujte. Edina oseba, ki je z nami vse življenje, smo mi sami. Bodite ŽIVI, dokler ste živi.

7. Obkrožite se s tistim, kar imate radi, naj bo to družina, ljubimci, spomini, glasba, rože, hobiji, kar koli. Vaš dom je vaše zaklonišče.

8. Cenite svoje zdravje: Če je dobro, ga očuvajte. Če je nestabilno, ga popravite. Če ga ne morete popraviti, najdite pomoč.

9. Ne prevzemajte krivice. Pojdite na pot do sprehajališča, do bližnje pokrajine, do tuje države, a NE tja, kjer je krivica.

10. Recite ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi v vsakem slučaju.

 

IN VEDNO IMEJTE V MISLIH:

Življenje se ne meri s številom vdihov, ki jih naredimo, temveč s trenutki, ki nam dih vzamejo.

 

Če ne pošljete tega pisma naprej ... koga briga?

 

 

George Carlin


tdii

tdii
Št. sporočil: 2296
Regija: Primorska
Datum objave: 24.10.2008 03:06:24 Citiraj objavo Pošlji ZS

Ajde ljudje UKREPAJMO in upoštevajmo ZDRAVO PAMET
Saj vendar vemo, da je življenje učenje in borba in ne samo žur.
 
 
 
   Umrla je gospa Zdrava Pamet


 Sporočamo vam žalostno novico. Danes je preminila naša ljubljena
 Zdrava Pamet


 Dolga leta je bila z nami. Nihče pa zagotovo ne ve, koliko je bila
 stara, saj se je njen rojstni list že davno tega izgubil v
 birokratskih predalih.



 Spominjali se je bomo po tem, da je ohranjala in drugim posredovala
 pametne nauke, kot so, da se je z dežja pametno čim prej umakniti pod
 streho in ne pod kap, da kdor prvi pride, prvi melje in da življenje
 ni vedno pošteno.


 Zdrava Pamet je živela preprosto, držala se je načela, da lahko
 zapraviš le


 toliko, kolikor zaslužiš. Vedela je, kaj je zdravo starševstvo (da so
 glavni starši, ne pa otroci).


 Njeno zdravje je začelo vidno pešati, ko so v veljavo stopila sicer
 dobronamerna načela, ki pa so jih ljudje vzeli preveč resno. Ko je
 slišala, da so šestletnika obtožili spolnega nadlegovanja, ker je
 poljubil sošolko, da so najstnike izključili iz šole, ker so po malici
 uporabljali ustno vodico in da so učitelja odpustili, ker je kaznoval
 trmoglavega dijaka, se je njeno stanje močno poslabšalo.


 Še huje je bilo, ko je izvedela, da morajo učitelji prositi za
 dovoljenje starše, preden učencu dajo aspirin, ne smejo pa staršev
 obvestiti, če učenka zanosi in hoče splaviti.


 In končno je gospa Zdrava Pamet izgubila voljo do življenja, ko so
 prepovedali deset zapovedi, ko je cerkev postala posel in ko so začeli
 z zločinci ravnati lepše kot z njihovimi žrtvami.


 Ko je gospa Zdrava Pamet izvedela, da se je gospa polila z vročo kavo,
 se pritožila in za nagrado dobila visoko odškodnino, je izdihnila še
 zadnji dih.


 Za njo žalujejo njeni starši, Resnica in Zaupanje, njen mož
 Preudarnost, hčerka Odgovornost in sin Razum.


 Preživeli sta jo tudi obe polsestri, Moja Pravica in Jaz Hočem.


 Pogrebcev je bilo malo, saj se večina sploh ni zavedla, da je umrla.


 Če se je še spomniš, pošlji osmrtnico naprej. Če se je ne, pa kot
 velika večina ostani kar križem rok.




Počasi se daleč pride...ujemi me,če me lahko...:P

tdii

tdii
Št. sporočil: 2296
Regija: Primorska
Datum objave: 13.11.2008 00:44:02 Citiraj objavo Pošlji ZS

Vzgoja

1. Moja mati me je naučila SPOŠTOVATI DOBRO OPRAVLJENO DELO:
"Če se mislite pobiti med sabo, naredite to zunaj, stanovanje sem pravkar
počistila!"
2. Moja mati me je naučila RELIGIJE:
"Zdaj pa moli, da bo to šlo ven iz preproge!"
3. Moja mati me je naučila OSNOV POTOVANJA V ČASU:
"Če ne boš sedel vzravnano, ti bom tako pripeljala, da te bo odneslo tri dni
daleč!"
4. Moja mati me je naučila LOGIKE:
"Zakaj? Zato, ker se jaz to rekla!"
5. Moja mati me je naučila ŠE VEČ O LOGIKI:
"Če boš padel iz gugalnice in si zlomil vrat, ne boš šel z mano v trgovino!"
6. Moja mati me je naučila PREVIDNOSTI:
"Nosi vedno čisto perilo, kaj če se ti zgodi nesreča!"
7. Moja mati me je naučila OSNOV IRONIJE:
"Če se boš še naprej drl, se boš imel zakaj dreti!"
8. Moja mati me je naučila OSNOV OSMOZE:
"Zapri usta in jej!"
9. Moja mati me je naučila EKSTREMNEGA ZVIJANJA TELESA:
"Samo poglej si to umazanijo na svojem vratu!"
10. Moa mati me je naučila POTRPLJENJA:
"Tukaj boš sedel dokler špinača ne bo izginila!"
11. Moja mati me je naučila METEOROLOGIJE:
"Tvoja soba je takšna, kot bi skoznjo šel tornado!"
12. Moja mati me je naučila HINAVŠČINE:
"Če sem ti povedala enkrat, sem ti povedala milijonkrat. NE PRETIRAVAJ!"
13. Moja mati me je naučila PRIMERNEGA VEDENJA:
"Nehaj se obnašati kot oče!"
14. Moja mati me je naučila ZAVISTI:
"Na svetu je na miljone manj srečnih otrok, ki nimajo tako čudovitih staršev
kot ti!"
15. Moja mati me je naučila PRIČAKOVATI:
"Samo počakaj ko pridem domov!"
16. Moja mati me je naučila O SPREJEMANJU STVARI:
"Dobil jih boš, ko pridem domov!"
17. Moja mati me je naučila OSNOV MEDICINSKIH ZANOSTI:
"Če ne boš nehal škiliti, ti bodo oči ven padle!"




Počasi se daleč pride...ujemi me,če me lahko...:P

Resnice o življenju