Umrl je olimpijec Karel Klančnik

Rodil se je 13. aprila 1913 v Mojstrani, Jugoslavijo pa je zastopal na zimskih olimpijskih igrah leta 1948 v St. Moritzu in leta 1952 v Oslu.

Klančnik je bil trener mladinske reprezentance in zvezni trener jugoslovanske vrste. Skokom se je zapisal že v zgodnjih otroških letih, kot gledalec pa jim je ostal zvest tudi po končani karieri, so sporočili iz Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).

STA

Umrla olimpijka Sonja Rozman

Rozmanova je nastopila na olimpijskih igrah v Helsinkih leta 1952, kjer je v nastopu z obroči osvojila osmo, ekipno pa 11. mesto. Vrsto let je bila najboljša slovenska gimnastičarka in večkratna državna prvakinja.

STA

Foto: Reuters

 

Počivaj v miru.

 

Brigita Bukovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Brigita Bukovec, slovenska atletinja, * 21. maj 1970, Ljubljana, Slovenija

Brigita je še vedno državna rekorderka v teku na 100 m z ovirami (12,59), 60 m z ovirami (7,78) in 50 m z ovirami (6,70). Njen trener je bil Jure Kastelic. V letih 1996 in 1997 je bila razglašena za najboljšo športnico in atletinjo leta, leta 1995 je prejela Bloudkovo nagrado.

Največji uspehi:

• 3. mesto, Evropsko mladinsko prvenstvo 1989 - Varaždin, Hrvaška
• 3. mesto, Svetovno dvoransko prvenstvo 1995 - Barcelona, Španija
• 2. mesto, Evropsko dvoransko prvenstvo 1996 - Stockholm, Švedska
• 2. mesto, Olimpijske igre 1996 - Atlanta, ZDA (v fotofinišu jo premaga Ljudmila Engquist)
• 2. mesto, Evropsko prvenstvo 1998 - Budimpešta, Madžarska

Rekordi:

• 31. julij 1996 - Olimpijske igre - Atlanta, ZDA - 100 m ovire (državni rekord) - 12.59
• 7. februar - mednarodni dvoranski miting - Stuttgart, Nemčija - 60 m ovire (državni dvoranski rekord) - 7.78
• 5. februar - mednarodni dvoranski miting - Budimpešta, Madzarska - 50 m ovire (državni dvoranski rekord) - 6.70

Rezultati pomembnejših tekmovanj:

1999

Zunanje povezave

• Domača stran
• Domača stran Športnega društva Brigita Bukovec

Glej tudi

• seznam slovenskih športnikov

Portret Lucije Polavder

Lucija Polavder

rojena: 5. decembra 1984
prebivališče: Griže
višina: 167 cm
teža: (nad) 78 kg
poklic: zaposlena v MORS
hobiji: branje revij, gledanje TV

klub: Sankaku Celje
dosedanji klubi: Sankaku Celje
trener: Marjan Fabjan
dosedanji trenerji: Marjan Fabjan

Srečko Katanec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Srečko Katanec [sréčko katánec], slovenski nogometaš, olimpijski šampion in nogometni trener, * 16. julij 1963, Ljubljana.

[uredi] Življenjepis

Pri sedmih letih je začel igrati nogomet pri NK Ljubljana. Leta 1981 je prestopil k mestnemu tekmecu Olimpiji, leta 1985 je odšel k zagrebškemu Dinamu, že naslednje leto pa k beograjskemu Partizanu in z njim leta 1987 osvojil naslov državnega prvaka. V sezoni 1988/89 je prestopil v nemški Stuttgart in se z njim uvrstil v finale pokala UEFA, kjer je njegovo moštvo klonilo proti italijanskemu Napoliju. Že naslednjo sezono je prestopil v genovsko Sampdorio in še v isti sezoni z njo osvojil pokal pokalnih zmagovalcev (v finalu so bili boljši od bruseljskega Anderlechta). Za jugoslovansko reprezentanco je zaigral že na evropskem prvenstvu leta 1984 v Franciji, istega leta je z reprezentanco na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojil bronasto kolajno. V kvalifikacijskem ciklu za svetovno prvenstvo 1990 v Italiji je uspešno igral za jugoslovansko reprezentanco in z njo kot tretji Slovenec nastopil na svetovnem prvenstvu. Leta 1991 je v dresu Sampdorie osvojil »scudetto« (naslov državnega prvaka v Italiji), naslednje leto se je z istim moštvom uvrstil v finale lige prvakov, njegovo moštvo pa je v podaljšku klonilo proti Barceloni. S Sampdorio je leta 1994 osvojil še italijanski superpokal.

Za Slovenijo je odigral eno samo uradno tekmo in to svojo zadnjo. To je bila tekma proti Italiji v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo 1996 v Angliji, dne 7. septembra 1994 v Mariboru, končala pa se je z za nas sanjskim rezultatom 1:1. Ker se je Katancu ravno v tistih dneh iztekla pogodba s Sampdorio, je končal s kariero igralca, v kateri je za jugoslovansko reprezentanco odigral 31 tekem in dosegel 5 zadetkov, za slovensko reprezentanco pa je s prijateljskimi tekmami vred odigral 5 tekem in enkrat zatresel nasprotnikovo mrežo.

Trenersko pot je začel leta 1996 v strokovnem vodstvu reprezentanc in skupaj z Dragom Kostajnškom vodil mlado reprezentanco do 21 let. Vmes je končal višjo trenersko šolo in leta 1998 za kratek čas sedel tudi na trenersko klop kluba ND Gorica, 1. julija tega leta pa je bil imenovan za selektorja slovenske reprezentance.

Že v svojem prvem kvalifikacijskem ciklu je uspel Slovenijo popeljati na evropsko prvenstvo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem in s tem sprožil pravo nogometno evforijo v domovini. Tam je Slovenija pod njegovo taktirko iztržila neodločena izida proti takratni ZR Jugoslaviji in Norveški ter nesrečno izgubila proti Španiji. V naslednjem kvalifikacijskem ciklu je ponovil podvig in se s slovensko izbrano vrsto uvrstil na svetovno prvenstvo 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. Tam je Slovenija izgubila vse tri tekme proti Španiji, Južnoafriški republiki in Paragvaju, še večje razočaranje od teh rezultatov pa je prinesel izbruh hudega spora med njim in prvim zvezdnikom reprezentance, Zlatkom Zahovičem, ki se je sicer začel nakazovati že takoj po evropskem prvenstvu leta 2000.

Zaradi teh dogodkov je takoj po svetovnem prvenstvu odstopil s selektorskega mesta in 2. novembra sedel na klop pirejskega Olympiakosa. Verjetno je pri tem precejšnjo vlogo odigralo dejstvo, da se je tri leta pred tem s tem klubom sprl tudi Zahovič. Katanec je v Pireju zdržal le tri mesece, uprava ga je zaradi ne najboljših rezultatov in zaradi hude kritike razmer v klubu odslovila 7. februarja 2003.

Leta 2004 je bil resen kandidat (s podporo Nogometne zveze Hrvaške) za mesto hrvaškega selektorja, vendar je tik pred koncem zaradi nasprotovanja vplivnih trenerjev in managerjev odstopil od kandidature in je tako bil izbran Zlatko Kranjčar. Februarja 2006 je postal selektor Makedonije, od leta 2009 pa vodi Združene Arabske Emirate.

Davo Karničar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Davorin Karničar, bolj znan kot Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar, * 26. oktober 1962, Zgornje Jezersko.

Karničar je od leta 1980 opravil preko 1000 alpinističnih tur, presmučal je velike alpske stene tako v Sloveniji (Triglav, Jalovec, Špik) kakor tudi v tujini (1994 severozahodno steno Eigerja, in vzhodno steno Matterhorna). Leta 1995 je z bratom Drejcem prvi smučal z Anapurne (8091 mnm), leta 2000 pa kot prvi na svetu z vrha Everesta (8848 mnm).

Karničar vodi »šolo gorništva in smučanja« na Jezerskem.

[uredi] Spusti

Med letoma 2000 do 2006 se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih kontinentov.

Napisal je knjigi:

• Alpinizem, samoljubje, ljubezen (COBISS)
• Z Everesta (v soavtorstvu z Tadejem Golobom) (COBISS)