Prijava



Vrhunski slovenski športniki


1tan

1tan
Št. sporočil: 17172
Regija: Ljubljana z okolico
Datum objave: 07.09.2009 20:41:13 Citiraj objavo Pošlji ZS

Jernej (Nejc) Zaplotnik, slovenski alpinist, * 16. april 1952, Kranj, † 24. april 1983 pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Manasluja v Himalaji.

Alpinizmu se je posvečal od 1969 in se mu povsem podredil. Uvrstil se je med najuspešnejše slovenske alpiniste svoje generacije. Opravil je nad 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj po Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Veliko je plezal sam, izvedel več kot 30 prvenstvenih vzponov doma in na tujem, nekaj zahtevnih zimskih ponovitev in več ekstremnih smučarskih spustov. Med najpomembnejšimi plezalskimi dosežki sta naprimer: prva zimska ponovitev Trikota in prvenstveni vzpon (Jernejev steber) v severni steni Dolgega hrbta, Salathe v južni steni El Capitana (ZDA). Bil je med redkimi na svetu, ki so se povzpeli na tri osemtisočake: Makalu (1975), Gašerbrum (1977) in Everest (1979), vse po novih prvenstvenih smereh.

"Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi." Nejc Zaplotnik

\"\"




Gozdar

Gozdar

Elitni član Št. sporočil: 1596
Regija: Gorenjska
Datum objave: 10.09.2009 19:56:03 Citiraj objavo Pošlji ZS

CUDERMAN,  Alenka
olimpijka
, 
rokometašica
 
edina Slovenka z zlato olimpijsko medaljo do sedaj
Rojena: 
12. september 1961, Kranj
Umrla:  , \"\"


Občina: 
Kranj

Leta 1992 je diplomirala na EF v Ljubljani. Med leti 1995-2002 je delala za d. d. Bank Austria Creditanstalt v Ljubljani in na Dunaju. Od leta 2002 dalje je zaposlena pri bančni ustanovi Adriabank AG na Dunaju.
Med leti 1976-88 je igrala rokomet pri Olimpiji, Radničkem (Beograd) in Jedinstvu (Tuzla). Leta 1989 je zaigrala za Lützenlinden v Gerlachu. Leta 1992 je še igrala in hkrati bila trenerka v kluubu Servette v Ženevi.
Kot članica jugoslovanske reprezentance je leta 1983 na SP dosegla 3. mesto. Leta 1984 je z reprezentanco Jugoslavije postala olimpijska zmagovalka na igrah v Los Angelesu.
Od leta 2005 je delegatka pri IHF (Mednarodni rokometni zvezi).




\"\"


//10.9.2009 19:57:25 uredil Gozdar


Gozdar

Gozdar

Elitni član Št. sporočil: 1596
Regija: Gorenjska
Datum objave: 19.09.2009 19:45:35 Citiraj objavo Pošlji ZS

Delovanje in razvoj Wikipedije omogočajo vaši prispevki!    

Mateja Svet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Pregled medalj
Žensko alpsko smučanje
Srebro Calgary 1988 slalom
Svetovna prvenstva
Žensko alpsko smučanje
Zlato Vail 1989 slalom
Srebro Crans-Montana 1987 veleslalom
Bron Crans-Montana 1987 slalom
Bron Crans-Montana 1987 superveleslalom
Bron Vail 1989 veleslalom

Mateja Svet [matêja svét], slovenska alpska smučarka, * 16. avgust 1968, Ljubljana, Slovenija.

Vsebina

[skrij]
//

[uredi] Življenjepis

Prvi vidnejši uspeh je Mateja doživela že leta 1984, ko je postala mladinska svetovna prvakinja v veleslalomu, isto leto pa je nastopila tudi na olimpijskih igrah v Sarajevu. V sezoni 1985/86 je v veleslalomu v Jasni v slovaških Visokih Tatrah dosegla prvo slovensko žensko zmago v svetovnem pokalu. Tisto leto je dobila tudi zadnjo tekmo sezone v kanadskem Bromontu. Leta 1987 je na svetovnem prvenstvu v švicarski Crans Montani osvojila kar tri medalje. Poleg srebrne v veleslalomu, je prismučala še do brona v supervelesalomu in slalomu. Leto kasneje se ji je na olimpijskih igrah v kanadskem Calgaryju za las izmuznila medalja v veleslalomu, ji je pa uspelo priti do srebrne slalomske medalje. V sezoni 1987/88 je osvojila mali kristalni globus v veleslalomski razvrstitvi. Na svetovnem prvenstvu v Vailu leta 1989 je postala svetovna prvakinja v slalomu, v veleslalomu pa je stopila na najnižjo izmed zmagovalnih stopničk, potem, ko so zaradi dopinga diskvalificirali tretjeuvrščeno Francozinjo Christelle Guignard. Po koncu sezone 1989/90 je pri zgolj 22 letih zaradi nesoglasij s Smučarsko zvezo Slovenije končala tekmovalno kariero. Skupaj je v svetovnem pokalu osvojila 7 zmag in 22 uvrstitev na zmagovalni oder.

Ima hčerko Taro (rojena 1998). Končala je študij delovne terapije na visoki šoli za zdravstvo.

[uredi] Zmage v svetovnem pokalu

Sezona Datum Disciplina Prizorišče Država
1985/86 8. februar 1986 veleslalom Jasná \"Zastava Slovaška
22. marec 1986 veleslalom Bromont \"Zastava Kanada
1987/88 30. januar 1988 veleslalom Kranjska Gora \"Zastava Slovenija
31. januar 1988 slalom Kranjska Gora \"Zastava Slovenija
23. marec 1988 veleslalom Saalbach \"Zastava Avstrija
1989/90 20. januar 1990 veleslalom Maribor \"Zastava Slovenija
5. februar 1990 veleslalom Veysonnaz \"Zastava Švica

[uredi] Skupna razvrstitev

Sezona Diciplina #
1986 veleslalom 3.
1988 veleslalom 1.
1989 veleslalom 2.
1990 veleslalom 2.

[uredi] Športnica leta

Priznanja
Predhodnik:
Lidija Lapajne
Slovenska športnica leta
1984-1990
Naslednik:
Nataša Bokal

[uredi] Glej tudi\"\"




rjana

rjana
Št. sporočil: 8746
Regija: Štajerska
Datum objave: 24.09.2009 12:57:04 Citiraj objavo Pošlji ZS

Glasujte za Kozmusa

Olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva Primož Kozmus je med dvajsetimi nominiranci za naziv evropskega atleta leta, ki jo podeljuje Evropska atletska zveza (EAA).

 

Sport1


Seznam nominirancev je bil sestavljen na podlagi najboljših evropskih rezultatov v vsaki disciplini z največjim poudarkom na svetovnem prvenstvu v Berlinu. Zmagovalec bo določen na podlagi glasovanja splošne javnosti, predstavnikov medijev, članic zveze ter strokovnega odbora, vsak od njih pa bo h končnemu rezultatu prispeval četrtino.

"Za Primoža pa lahko glasujete do konca tedna, do 27. septembra, na spletni strani Evropske atletske zveze -

http://www.european-athletics.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5577&Itemid=2

Vsak glasovalec izbere pet atletov, za katere bo glasoval, ter jih razporedi v želenem vrstnem redu," je danes sporočila Ekipa Primoža Kozmusa.



//24.9.2009 13:32:35 premaknil snejbi


Gozdar

Gozdar

Elitni član Št. sporočil: 1596
Regija: Gorenjska
Datum objave: 28.09.2009 21:43:28 Citiraj objavo Pošlji ZS

Delovanje in razvoj Wikipedije omogočajo vaši prispevki!    

Jure Zdovc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
\"\"
\"\"
Zdovc v dresu Olimpije
Seznam medalj
Tekmovalec za državo \"Zastava Jugoslavija
Košarka
Olimpijske igre
Srebro 1988 Seul Jugoslavija
Svetovno prvenstvo v košarki
Zlato 1990 Argentina Jugoslavija
Evropsko prvenstvo v košarki
Zlato 1989 Jugoslavija Jugoslavija
Zlato 1991 Italija Jugoslavija

Jurij "Jure" Zdovc, slovenski košarkar in trener * 13. december 1966, Maribor.

Vsebina

[skrij]
//

[uredi] Zdovc kot košarkar

Jure Zdovc sodi med najuspešnejše slovenske in evropske košarkarje. Za časa svoje igralske kariere je igral za različne klube doma in v tujini ter z njimi osvajal lovorike tako na državnih kot tudi mednarodnih ravneh. Predvsem pa je bil pripadnik vrhunske generacije iz Jugoslavije, ki je kraljevala v evropski košarki ob prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta, generacije, ki je osvajala medalje na vseh največjih tekmovanjih od OI 1988 do razpada skupne države.

[uredi] Klubska kariera

Kot mladinec je Jure začel igrati košarko za Komet Slovenske Konjice. Kasneje je profesionalno igral za klube Olimpija Ljubljana, Virtus Bologna, CSP Limoges, Iraklis BC, Paris Basket, Panionios, Split ter Geoplin Slovan. Med igranjem za Olimpijo je dvakrat osvojil Slovensko košarkarsko prvenstvo, trikrat Slovenski košarkarski pokal ter leta 2002 Jadransko ligo.

Z Limogesom je leta 1993 osvojil naslov Evropski klubski košarkarski pokal, naslov prvaka Evrolige ter naslov francoskega prvaka. Leta 1997 je s klubom Paris Racing še enkrat osvojil naslov francoskega klubskega prvaka.

[uredi] Državna reprezentanca

Jugoslavija
Jure Zdovc je kot član reprezentance Jugoslavije najprej osvojil zlato medaljo na Evropskem prvenstvu. Ponovitev uspeha je sledila leta 1991 v Italiji. Zlato medaljo je z reprezentanco osvojil tudi na Svetovnem prvenstvu leta 1990. Vsega skupaj je med letoma 1986 in 1991 zbral 83 nastopov zanjo in je med Slovenci na četrtem mestu po številu nastopov za moštva nekdanje skupne države.
Slovenija
Nato je sledilo obdobje prvih nastopov za reprezentanco novoustanovljeno državo Slovenijo, za katero je igral na njenih prvih štirih ( EP 1993, 1995, 1997 in 1999) nastopih na evropskih prvenstvih. To je bilo obdobje uveljavljanja nove reprezentance, ki se ni mogla ponašati z uspehi kakršne je dosegala tista prejšna za katero je igral. Vsega skupaj je za Slovenijo odigral 57 srečanj in je na trenutnem (21. september 2009, glej vir ) sedmem mestu med vsemi. Še bolje pa je uvrščen na večni lestvici po številu doseženih točk, saj je z 755 točkami kar na drugem mestu - dosežek, ki predstavlja nedvomno velik izziv mlajšim, najbližji aktivni košarkar je Jaka Lakovič na četrtem s 607 pikami.

[uredi] Zdovc kot vodja ekip

[uredi] Vodenje košarkaških klubov

V sezoni 2007/2008 je bil Jure Zdovc trener bosansko-hercegovskega kluba KK Bosna Sarajevo s katerim je tudi osvojil državno prvenstvo BiH.

Decembra 2008 je prevzel trenersko mesto pri Unionu Olimpiji, kjer je zamenjal Aleksandra Džikića.[1]Olimpjo je popeljal do gladkega naslova državnega prvaka, saj so v finalu na tri tekme premagali Helios Domžale s 3:0 v zmagah in slavili štirinajsti zaporedni naslov državnega prvaka.

[uredi] Selektor izbrane vrste Slovenije

Kot selektor slovenske reprezentance je že na svojem prvem tekmovanju, EP 2009 na Poljskem, izbrano vrsto popeljal do največjega dotedanjega uspeha, saj se je Slovenija takrat prvič uvrstila v polfinale kateregakoli od najpomembnejših košarkarskih turnirjev.

[uredi] Dosežki

[uredi] Vodenje KK

[uredi] Selektor

[uredi] Klubske lovorike

 




Gozdar

Gozdar

Elitni član Št. sporočil: 1596
Regija: Gorenjska
Datum objave: 11.10.2009 11:06:39 Citiraj objavo Pošlji ZS


\"Sport1\"
Legendarni slovenski telovadec Miro Cerar, ki je še danes absolutni rekorder po številu osvojenih kolajn na največjih tekmovanjih - na OI, SP in EP jih je zbral neverjetnih 30 -, olimpijskim igram sicer ne pripisuje posebnega pomena, saj enako ceni vsako osvojeno odličje. A kljub temu je v treh nastopih (1960, 64 in 68) zbral prav toliko kolajn.

Cerar je daleč najuspešnejši športnik Slovenije vseh časov. Ob Leonu Štuklju, svetovni gimnastični legendi med obema svetovnima vojnama, je Cerar športnik, ki je po drugi svetovni vojni Sloveniji priboril največ kolajn na velikih tekmovanjih. Cerar in Štukelj sta tako še dandanes edina Slovenca z olimpijskim zlatom v individualni športni panogi.

Cerarjevo paradno orodje je bilo konj z ročaji, saj so ga imenovali kar kralj konja z ročaji ali zlati konjenik. "Nastopov na OI sicer ne obujam, razen takrat, ko me kdo o tem povpraša. OI kot take nimajo posebnega mesta v mojem srcu, saj ne podcenjujem svojih drugih kakovostnih nastopov na ostalih tekmovanjih. Zgodilo se je, da je bilo včasih kakšno svetovno prvenstvo (takrat so bila SP prav tako na sporedu le na vsaka štiri leta, op. p.) še močnejše od OI. Res pa je, da so OI najbolj odmevne, se ljudem najbolj vtisnejo v spomin in mnogi športniki si želijo, da bi se izpolnil ta njihov življenjski sen. In meni se je - kar trikrat sem na igrah nastopil kot tekmovalec, pozneje pa še večkrat kot gost," je uvodoma povedal legendarni telovadec.

V obujanju spominov na OI je želel omeniti tudi dvoje predolimpijske igre; leta 1963, torej eno leto pred Tokiom, so namreč prireditelji prvič v zgodovini organizirali generalko za OI, in isto ponovili tudi leta 1967 v Ciudad de Mexicu. In na obeh tekmah je Cerar dosegel iste uspehe kot pozneje na OI: "V Tokiu sem osvojil zlato na konju in bron na bradlji, v Mehiki pa zlato na konju. Treba je vedeti, da so prireditelji na te tekme povabili le cvet najboljših športnikov, zato je bila konkurenca enako močna kot na OI, zato sta ti dve tekmi zame enako pomembni kot igre same."

Čeprav je danes 66-letni odvetnik v pokoju svoj največji uspeh na OI zabeležil leta 1964 v Tokiu, kjer je osvojil zlato na konju in bron na drogu, štiri leta pozneje na OI v Ciudad de Mexicu pa ubranil naslov olimpijskega prvaka na konju, se sam najraje spominja svojega prvega, čeprav ponesrečenega nastopa na OI leta 1960 v Rimu. "Res sem na igrah leta 64 in 68 dosegel lepe rezultate, a v življenjskem smislu so mi največ dale prav prve igre, iz katerih sem se ogromno naučil za naprej. To so bile igre, na katere sem šel povsem neosveščen, kako se te stvari odvijajo. In da se mi uspeh ni realiziral že v Rimu, je v bistvu splet objektivnih nesrečnih okoliščin. Kajti že takrat bi lahko osvojil kolajno in vsi so to tudi pričakovali."

"Na OI v Rimu je prišlo do številnih napak, zato so za mene v bistvu žalostna zgodba, pri čemer pa je bila ta izjemno poučna. A prav iz teh iger sem se ogromno naučil, saj sem preanaliziral in sebe in okoliščine. Zame je bilo vse novo. Tudi olimpijska vas, v kateri so bile restavracije z obilno hrano, česar mi, ki smo bili vajeni izjemno skromnih, da ne rečem revnih razmer, nismo poznali. Pav na OI sem sam, denimo, sploh prvič videl banano," je še povedal nekdanji gimnastični as, ki je imel kar dvakrat, na Japonskem in v Mehiki, izjemno čast, da je bil tudi zastavonoša jugoslovanske ekipe, da je bil na čelu 20-milijonskega naroda.

"V Rimu so se nesrečni pripetljaji nizali eden za drugim. Najprej sem bil pred igrami dvakrat poškodovan, zato sem bil zaradi mavčne obloge v pripravah na Rim nekoliko omejen, poleg tega pa je moj strokovni štab menil, da bi bila vaja na konju potrebna otežitve, kar se je izkazalo za povsem odveč." V italijansko prestolnico so se v jugoslovanskem taboru odpravili z vedenjem, da ne potrebujejo nobene aklimatizacije. A zgodilo se je, da so prišli prepozno. "Prvi dan smo iskali telovadnico, se vozili pozno v noč, a je nismo našli. Naslednji dan smo šli direktno na tekmovalni oder, kjer pa si časovno omejen in tisti trening je bil prava polomija. Nato smo zamudili začetek tekmovanja, ker so bile rimske ulice blokirane in se tudi s policijsko spremljavo nismo prebili nikamor. Zato smo bili strahotno nervozni, preoblekli smo se kar v avtobusu in iz njega pognali direktno na tekmovalni oder. To je bil hud stres, pa še brez potrebnega ogrevanja smo ostali," je razlagal Cerar in nadaljeval, da je bil kljub napaki kandidat za finale, kjer bi lahko napadal zlato odličje, a se ni izšlo. Zato pa je bil že v Rimu peti na drogu, kar je bil lep uspeh, a manj od pričakovanj.

"A kljub rimskim igram sem imel to srečo, da sem doživel še Tokio in Mehiko, kjer je bilo povsem drugače. Je pa res, da so OI dogodek, ki ga ne moreš kar tako ponoviti, saj so le enkrat na štiri leta. Občutek, ko si na zmagovalnih stopničkah, je res poseben in navdaja te velik ponos," se spominja Cerar, ki je bil med leti 1958 in 1972 ena najpomembnejših gimnastičnih osebnosti v svetu. Po koncu kariere je postal aktiven športni delavec, izjemen borec za fair play, eden izmed ustanoviteljev Slovenske olimpijske akademije in OKS ter ambasador Slovenije za šport, toleranco in fair play. Cerar je tudi nosilec visokih odlikovanj, kot so olimpijski red (L\'Ordre Olympique), najvišje državno priznanje v nekdanji Jugoslaviji (nagrada AVNOJ) in Sloveniji (Bloudkova nagrada).

Za zdaj še ne ve, ali si bo letošnje igre v Pekingu ogledal v živo ali ne, a vsekakor bo palce stiskal tudi za telovadca Mitjo Petkovška. "Gimnastična tekma v Sydneyju je bila zame poseben šok. Že leta 2000 je bil Mitja prvi favorit za zlato na bradlji, a se je žal razpletlo drugače. Zdaj ima priložnost za popravni izpit in sam menim, da ima nedvomno možnosti tudi za zlato kolajno," pravi Cerar, a opozarja, da so OI tudi igre velikih razočaranj in presenečenj, saj mnogi ne zdržijo tako velikega pritiska: "Četudi skušaš pritisk odriniti na stran, kljub temu ne moreš mimo tega, da je za tabo neko pričakovanje. Ves čas sem se zavedal, da vsa jugoslovanska javnost pričakuje kolajno. Moram pa reči, da je bila javnost vseskozi izredno naklonjena tako meni kot panogi sami. Ljudje so vedeli in razumeli, da je gimnastika izjemno zahteven in obenem tudi zelo lep šport. To si je težko predstavljati, a ko sem v tistih časih obiskal Beograd, sem bil tak zvezdnik kot nogometaši."

"OI vsakega človeka zaznamujejo in mu pustijo spomin za vse življenje, še posebej, če se ti lepo končajo. Meni ni žal za nič, kar se je dogajalo v Rimu, saj sem se iz tega ogromno naučil za naprej," je sklenil Cerar in se spomnil tudi celotne gimnastične olimpijske ekipe, ki je v Mehiki zasedla izjemno šesto mesto in so jo ob Cerarju sestavljali še Janez Brodnik, Tine Šrot, Miloš Vratič ter Milenko Kersnič.

Pregled medalj
Olimpijske igre
Moška gimnastika
Zlato 1964 konj z ročaji
Zlato 1968 konj z ročaji
Bron 1964 drog
Svetovna prvenstva
Moška gimnastika
Zlato 1962 konj z ročaji
Zlato 1962 drog
Zlato 1966 konj z ročaji
Bron 1958 konj z ročaji
Bron 1962 bradlja
Evropska prvenstva
Moška gimnastika
Zlato 1961 mnogoboj
Zlato 1961 konj z ročaji
Zlato 1961 krogi
Zlato 1961 bradlja
Zlato 1963 mnogoboj
Zlato 1963 konj z ročaji
Zlato 1963 krogi
Zlato 1963 bradlja
Zlato 1965 bradlja
Srebro 1963 preskok
Srebro 1965 parter
Srebro 1965 konj z ročaji
Bron 1961 preskok
Bron 1963 parter
Bron 1965 krogi

 




Vrhunski slovenski športniki