Datum objave: 07.02.2010 12:08:16
Citiraj objavo
Pošlji ZS
Nekoč je živela mala deklica, Lučka po imenu. Imela je bratca, ki je bil mlajši od nje, s katerim se je zelo rada igrala. Oba sta bila izjemno radovedna in raziskovalna žilica jima ni dala miru, zato sta zelo rada brskala po stari šari od dedka, ki je svoje dni preplul vsa morja sveta. Med enim teh rziskovalnih dni sta med šaro našla staro preperelo vrv. "Uuuu, tale mora biti pa že zelooo stara, me prav zanima, kaj je dedek počel z njo," pravi bratec Lučki. Lučka takoj pohiti po dedka v dnevno sobo, da ga vprašata kaj je s to vrvjo. "Ooo, draga moja, to je pa zelo stara in zanimiva prigoda," se dedek z nasmeškom vrne nazaj v svoja mladostniška leta. dedek se vsedel v gugalnik, vzel Lučko in njenega bratca v naročje, ter začel: vesta, vajin dedek je bil včasih mlad in zdrav. Včasih, danes pa me tako trga v sklepih - najbrž bo revma zaradi tistega presnetega mraza pred šestdesetimi leti, ko smo pluli ob obali nekega tihomorskega otoka. Veter je pihal kot za stavo, da smo bili vsi premraženi do kosti. Kapitan je kot ponavadi gledal skozi daljnogled, nenadoma pa je v daljavi zagledal nekaj nenavadnega. Bila je velika ladja, katera pa plula kot naša, vendar je tonila.
Moj cilj v življenju je: biti enako dober, kot moj pes misli da sem!
