Datum objave: 11.12.2009 16:33:19 Citiraj objavo Pošlji ZS

5 situacij, ki lahko izzovejo srčni infarkt

Zdrava prehrana, zadosti gibanja, izogibanje kajenju in drugim škodljivim razvadam so najosnovnejši načini, s katerimi poskrbimo za zdravo srce. Obstaja pa nekaj situacij, ki lahko pri tistih, ki ne pazijo dovolj na srce, povzročijo srčni infarkt, pravijo raziskovalci.

Za svoje srce in ožilje največ naredimo tako, da se prehranjujemo zdravo. Izogibati se moramo mastni hrani, ki zvišuje raven slabega holesterola v krvi in maši žile, ter jesti živila, ki so bogata z vlakninami, vitamini in minerali. Pomembno je tudi, da dajemo kuhanju in dušenju hrane prednost pred cvrtjem in pečenjem. Opustiti moramo tudi kajenje in poskrbeti za zadosti telesne aktivnosti. A o vseh teh nasvetih, kako poskrbeti za zdravo srce, smo že veliko slišali in prebrali. Zato so strokovnjaki naredili seznam situacij, ki lahko pri ljudeh, ki tudi sicer ne posvečajo dovolj pozornosti srcu in ožilju, izzovejo infarkt.

1. Jutranje vstajanje

Raziskave kažejo, da jutra niso najbolj prijazna srcu – kar 40 odstotkov srčnih napadov se zgodi ravno v jutranjih urah. Ko se zjutraj zbudimo, začne namreč naše telo pospešeno izločati adrenalin in druge hormone stresa. Krvni pritisk se nekoliko poveča in organizem začne porabljati večje količine kisika. Če se predramimo in iz postelje vstanemo zelo na hitro, so vse te telesne reakcije še toliko bolj intenzivne. Zato je dobro, da se prebujamo počasi. Če se le da, si uro naravnajte nekaj minut prej, malo poležavajte in dajte organizmu priložnost, da se tudi on zbudi počasi.

2. Ponedeljkova jutra

Strokovnjaki pravijo, da so srcu še posebej neprijazna ponedeljkova jutra, in trditve podkrepijo s podatkom, da se ob ponedeljkih zjutraj zgodi 20 odstotkov več infarktov kot v preostalih jutrih. Razlog za to naj bi bil v tem, da si večina ljudi ob koncu tedna privošči več spanja kot čez teden, ko je treba vstajati za v službo. Kajti če v soboto in nedeljo spimo predolgo, v ponedeljek zjutraj pa vstanemo sredi noči, spremenimo bioritem in naš organizem doživi šok, razlagajo strokovnjaki.

3. Prometni zastoji

Najbrž se lahko le redko kdo pohvali, da ravno takrat, ko se mu zelo mudi in obtiči v prometnem zastoju, ohrani mirno kri. Večina od nas se med tičanjem v gneči jezi in panično sprašuje, ali bomo na cilj prišli pravočasno. A ker sta živciranje in stres slaba za naše srce, je lahko za človeka s slabim srcem tudi prometni zastoj potencialna grožnja. Zato je dobro, da ne glede na to, kako zelo smo pozni in kako zelo počasi se premikamo v koloni, ohranimo mirne živce in se ne obremenjujemo.

4. Javni nastopi

Verjeli ali ne, na zdravje srca lahko vpliva tudi močna trema, ki je pogosta spremljevalka javnega nastopanja. Divje razbijanje srca, povišan krvni tlak, pospešeno dihanje in potenje so pravzaprav tiste reakcije, ki se v našem telesu vršijo tudi takrat, ko telovadimo. In tako kot lahko srce odpove ob hudih telesnih naporih – še posebej, če jih nismo vajeni – je tudi burna reakcija na javni nastop lahko nevarna.

5. Naporne telesne aktivnosti

Če organizem obremenimo z ekremnimi telesnimi napori, ki jih sicer ni vajen, lahko srcu naredimo veliko škode. Zato je pomembno, da se vadbe lotimo počasi in postopoma ter da nato redno vzdržujemo pridobljeno kondicijo. Tako se bo naše telo postopoma navajalo na vse večje napore, zaradi rednega gibanja pa bo naše srce krepko in zdravo.

---

Datum objave: 22.01.2010 22:50:10 Citiraj objavo Pošlji ZS

Ko napade panika

Močno razbijanje srca, suha usta in neizmerna slabost. Vsestranska čustvena mora podprta z uničujočimi mislimi "izgubljam nadzor","znorel bom". Napadi panike so resnično mučni in čustveno uničujoči.

Pojavi se lahko kadarkoli
Panični napad je ena najhujših izkušenj, kar jih je. Poleg samega napada vedno obstaja huda negotovost, kdaj se bo napad ponovil. Panična motnja  je dvakrat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Lahko se pojavi pri katerikoli starosti, najpogosteje pa se pojavi pri mladih odraslih. Vendar pa vsak, ki je doživel napad panike, ne razvije panične motnje. Za tiste, ki imajo panično motnjo, pa je pomembno, da poiščejo terapijo. Če ostane nezdravljena, je ta motnja lahko uničujoča.

Omejuje življenje
Panično motnjo velikokrat spremljajo še druga stanja. Lahko se razrastejo fobije, ki se razvijejo na krajih in situacijah, kjer se je zgodil panični napad. Na primer, če se vam je napad pripetil na avtobusu, lahko razvijete strah pred avtobusi in se jih začnete izogibati. Življenja nekaterih ljudi postanejo izjemno omejena – izogibajo se običajnih, vsakdanjih aktivnosti, kot je nakupovanje živil, vožnja in v nekaterih primerih celo zapuščanje hiše. Ali pa so se sposobni soočati s situacijo, ki se je bojijo, le če jih spremlja partner ali druga zaupna oseba. V bistvu se izogibajo kakršnekoli situacije, v kateri mislijo, da se bodo počutili nemočne, če se panični napad pojavi. Ko življenje postane tako omejeno zaradi te motnje, kar se zgodi eni tretjini ljudi s panično motnjo, imenujemo stanje agorafobija. Nagnjenost k panični motnji in agorafobiji je dedno in se ponavlja v družini. Zgodnja terapija pri panični motnji pa velikokrat ustavi napredovanje k agorafobiji.

Znaki paničnega napada:

• popolna panika

• občutek izgube nadzora ali občutek, da se nam bo zmešalo

• hitro bitje srca in bolečine v prsih

• občutek omedlevice

• težko dihanje in občutek dušenja

• hiperventilacija (hitro, sunkovito dihanje)

• napadi vročice in mrazenja

• tresenje ali gomazenje

• slabost ali krči v trebuhu

• občutek neresničnosti

Zdravljenje
Panika in anksioznost sta ozdravljivi in ljudje se zelo dobro odzivajo na relativno kratkoročne terapije. Te motnje spadajo celo med najbolj ozdravljive psihološke težave. Obstaja veliko metod, ki  pomagajo premagati tovrstne probleme.

Vedenjska terapija
Za zdravljenje anksioznosti se najpogosteje uporablja vedenjsko-kognitivna terapija. Ta oblika terapije je usmerjena k zmanjšanju iracionalnih misli in vedenja, ki ojača simptome panike. Med pogosteje uporabljene vedenjske tehnike sodijo relaksacijske tehnike, pogosto pa se uporablja tudi tehnika postopne izpostavljenosti situacijam, ki so se pojavile pred paničnim napadom. Izboljšanje se kljub zdravljenju ne pokaže takoj, temveč šele po približno dveh do treh mesecih. Primerna terapija lahko prepreči ali vsaj zmanjša pogostost in moč paničnih napadov in prinaša olajšanje pri 70 do 90 odstotkih ljudeh s panično motnjo.

Poleg terapije in zdravil lahko posamezniki tudi sami nekoliko prispevajo k zmanjšanju obsegov paničnih napadov. Zdravniki osebam s panično motnjo priporočajo izogibanje nekaterim substancam, ki lahko poslabšajo panične napade – sem sodita na primer kofein in alkohol. Poleg tega je priporočena zmerna telesna vadba ter uporaba različnih tehnik za zmanjševanje stresa (npr. joga), saj naj bi te pomagale zmanjšati frekvenco in intenzivnost napadov panike.

 

---

Datum objave: 06.03.2010 10:20:28 Citiraj objavo Pošlji ZS

Ko vas po hiši nosi luna

Motnje spanja. Če jih ne zdravite, lahko v spanju poškodujete sebe ali druge.

Kar 15 odstotkov odraslih občasno med spanjem vstane in se sprehaja po hiši, pravijo zadnje raziskave Ameriškega združenja za spanje (ASA). Za Slovenijo tovrstnih podatkov ni, a tudi pri nas so takšne motnje spanja po besedah nevrologinje Leje Dolenc Grošelj precej pogoste.

V spanju na sprehod
Pojav se pravilno imenuje somnambulizem oziroma parasomnija v globokem spanju. “Pogosta je pri majhnih otrocih, ko se arhitektura spanja še razvija,” pojasnjuje Dolenc Grošeljeva. Otrokovo telo torej velikokrat še ne loči dobro med spanjem in budnostjo, zato otroci pogosto hodijo v spanju. Tako pri odraslih kot pri otrocih to lahko povzroči nevarne položaje, ko človek v spanju odtava iz hiše ali se pri hoji spotakne in pade.

 Nevarni nočni strahovi
Nočni strahovi so parasomnija v globokem spanju v prvem delu noči. Gre za napade, pri katerih se ljudje napol zbudijo ter prestrašeni in v grozi pomešajo sanje z realnostjo. Po napadu zaspijo nazaj, kot da se ni nič zgodilo, zjutraj pa se napada ne spomnijo. “Takšne bolnike vidimo v ambulanti za motnje spanja precej pogosto, žal pa po navadi pridejo zelo pozno: po tem, ko med takšnim napadom že poškodujejo sebe ali koga drugega,” dodaja. Pomembno je torej, da ob tovrstnih motnjah spanja čim prej obiščete zdravnika.

Kaj so nočne more in kaj nočni strahovi?
Nočne more (nightmares) se dogajajo v REM-spanju v drugem delu noči, so neprijetne, vendar niso nevarne. Pogosto pa se zamenjujejo z nočnimi strahovi (night terrors), ki so parasomnija v globokem spanju v prvem delu noči. V napadih nočnih strahov so ljudje zelo prestrašeni, lahko kričijo, premetavajo omare in nevarno poškodujejo sebe ali druge.

Katera je najpogostejša zmota o motnjah spanja?
Ta, da motnje spanja niso nevarne. V napadih nočnih strahov se lahko dogajajo hude poškodbe in nesreče, celo umori. Ker gre za
dogajanje v spanju, ki se ga človek ne zaveda, za to dejanje tudi ne more odgovarjati.

Ali lahko preprečimo tak scenarij?
Motnje spanja lahko pravočasno odkrijemo (z metodo videopolisomnografije v somnološkem laboratoriju), jih zdravimo in s tem preprečujemo njihove nevarne posledice.

 

---

Datum objave: 20.03.2010 21:11:35 Citiraj objavo Pošlji ZS

Poletni čas. Pet nasvetov za manj stresen prehod.

Prehod na poletni čas, ki se bo zgodil naslednjo soboto ponoči, ko se bodo urini kazalci premaknili za uro naprej, v bioritem telesa vnaša stresne spremembe. Da bi prehod minil s čim manj zaspanosti in glavobola, se nanj v naslednjem tednu postopno pripravite tako, kot svetujejo strokovnjaki z newyorške univerze.

Vsak dan deset minut prej. Na nedeljsko zgodnje prebujanje se lahko pripravite tako, da v prihajajočem tednu vsak dan nastavite budilko za deset minut bolj zgodaj. Tako nedeljski krajši spanec ne bo nič posebnega.

Zagrnite zavese. Vsak dan ob določeni uri, malo preden se stemni, zagrnite zavese in tako prikličite večer. Enako lahko storite v nedeljo, saj boste tako priklicali večer takrat, kot ste ga navajeni. Nato postopoma odgrinjate okna vse pozneje.

Prebudite se v svetlobo. Zjutraj boste svoje telo lažje prebudili, če ga obsijete s svetlobo. Zajtrkujte pred oknom, čeprav se vam bo zdelo to sprva neprijetno. Za telo je močna dnevna svetloba znak, da je konec spanja.

Zvečer brez močnih luči. Isti razlog se skriva tudi za tem nasvetom. Svetloba pomeni budnost, zato zvečer ob zagrnjenih oknih ne uporabljajte močne razsvetljave. Prijetno zatemnjena soba vas bo prej zazibala v spanec.

Telovadba le sredi dneva. Večerna telesna dejavnost bo pripomogla k podaljševanju dneva in časa budnosti, zato se je raje lotite podnevi. Če telovadite zjutraj ter se vas popoldne poloti utrujenost in zaspanost, se nikar ne prepustite popoldanskemu počitku, saj se boste zbudili z glavobolom, zvečer pa spet ne boste mogli zaspati.

 

---

Datum objave: 23.03.2010 16:06:50 Citiraj objavo Pošlji ZS

Med najpogostejše vzroke utrujenosti spada prav slabokrvnost, ki je običajno posledica pomanjkanja železa.

Anemija oziroma slabokrvnost pomeni zmanjšano sposobnost krvi za prenos kisika do celic. Kisik se v pljučih veže na železo v hemoglobinu (beljakovini v rdečih krvničkah – eritrocitih) in potuje po telesu. Tkiva so s kisikom slabše oskrbovana, če so eritrociti premajhni, če jih je premalo, če so krhki ali vsebujejo premalo hemoglobina.

Slabokrvnost se običajno razvije postopoma, kaže pa se kot kronična in telesna utrujenost. Še posebej pogosta je pri ženskah, saj prizadene kar vsako četrto.

Slabokrvnost po krvavitvah
Do slabokrvnosti običajno pride zaradi kronične izgube po krvavitvah (očitne, denimo menstrualne krvavitve in krvavitve iz hemeroidov, ali prikrite krvavitve, ki jih ne opazimo, na primer kot posledica razjede v želodcu ali tankem črevesu, krvaveči polipi, rakaste tvorbe na sečilih in v debelem črevesu &hellip. Vzrok anemije je tudi zmanjšana tvorba rdečih krvničk v kostnem mozgu, redkeje pa pospešen razpad eritrocitov zaradi prirojenih bolezni, avtoimunskih reakcij ali povečane vranice.

V kostnem mozgu nastaja vsak dan do 200 milijonov rdečih krvničk, za kar so potrebna mikrohranila, med katerimi so najpomembnejša železo, folna kislina in vitamin B12, pa tudi baker, riboflavin in vitamin C. Pri odraslih pride do pomanjkanja železa predvsem po dolgotrajnih krvavitvah, pri otrocih pa zaradi pomanjkanja železa v hrani. Posebej občutljive skupine, pri katerih lahko pride do pomanjkanja železa, so še nosečnice, doječe matere, ženske v rodni dobi, okrevajoči bolniki, starostniki in aktivni športniki. Slabokrvnost je sicer pozna posledica pomanjkanja železa, ki se odrazi šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge.

Kje najdemo železo?
Veliko železa vsebujejo jedilna čokolada, bela soja, mandlji, sardine, leča, goveje meso. Zaradi boljše absorpcije železa pa je dobro, da z železom bogate obroke kombiniramo s sadjem ali svežo zelenjavo, ki sta bogata z vitamini, med obroki in takoj po njih pa se izogibamo pitju mleka, prave kave in pravega čaja.  

Znaki kronične slabokrvnosti:
Brezvoljnost, glavobol, utrujenost, slabša kondicija, omotica, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti, slaba odpornost na nizke temperature, zmanjšana odpornost na okužbe. Pri otrocih pa še nemir in motnje v koncentraciji.

---

Datum objave: 27.05.2010 21:15:14 Citiraj objavo Pošlji ZS

Povzetek priporočil glede prehranjevanja po knjigi EAT RIGHT 4 YOUR TYPE (avtor: Dr P.J. D\'Adamo) z upoštevanjem priporočil in tabel iz knjige LIVE RIGHT 4 YOUR TYPE istega avtorja.

 

KRVNA SKUPINA O

 

 

Hrana, ki pospešuje pridobivanje telesne teže

Pšenični gluten, koruza negativno vplivata na proizvodnjo insulina; zavira presnovo.                

Nekatere vrste fižola in leča zavirajo učinkovito porabo energije.

 

Zelje, brstični ohrovt, cvetača, listi gorčice zavirajo delovanje žleze ščitnice.

 

Hrana, ki pospešuje izgubo telesne teže

Morske alge, ribe in morski sadeži, jodirana sol vsebujejo jod; spodbujajo delovanje žleze ščitnice.

 

Jetra, rdeče meso, ohrovt, špinača, brokoli so vir vitamina B; pripomorejo k učinkoviti presnovi.

 

 

 

 

KRVNA SKUPINA A

 

 

Hrana, ki pospešuje pridobivanje telesne teže

Meso se slabo prebavlja in se v telesu nalaga kot maščoba.

 

Mlečni izdelki negativno vplivajo na proizvodnjo insulina; povečujejo izločanje sluzi.

Pritlikavi fižol (kidney), lima fižol: negativno vpliva na proizvodnjo insulina; zavira presnovo.

 

Pšenica (v prevelikih količinah) povzroča kislost mišičnega tkiva; zavira učinkovito porabo energije.

 

Hrana, ki pospešuje izgubo telesne teže

Rastlinska olja pripomorejo k učinkoviti presnovi; preprečujejo zadrževanje vode v telesu.

 

Soja in sojini izdelki pripomorejo k učinkoviti presnovi; se hitro presnavljajo; optimizirajo delovanje imunskega sistema.

 

Zelenjava pripomore k učinkovitejši presnovi.

 

Ananas pospešuje delovanje prebavil; povečuje učinkovito porabo energije.

 

 

KRVNA SKUPINA B

 

 

Hrana, ki pospešuje pridobivanje telesne teže

Koruza zavira proizvodnjo insulina, zavira presnovo.

 

Leča povzroča hipoglikemijo, preprečuje učinkovito presnovo, ovira pravilno absorpcijo hranil.

 

Arašidi preprečujejo učinkovito presnovo, povzročajo hipoglikemijo, zavirajo delovanje jeter.

 

Sezamova semena upočasnjujejo presnovo in povzročajo hipoglikemijo.

 

Ajda zavira prebavo, preprečuje učinkovito presnovo, povzroča hipoglikemijo.

 

Pšenica upočasnjuje prebavo in presnovo; povzroča shranjevanje hrane v obliki maščobe namesto, da bi izgorevala v obliki energije.

 

 

Hrana, ki pospešuje izgubo telesne teže

Zelena zelenjava, meso, jetra, jajca spodbujajo učinkovito presnovo.

 

Čaj iz sladkega korena preprečuje hipoglikemijo.

 

 

KRVNA SKUPINA AB

 

 

 

Hrana, ki pospešuje pridobivanje telesne teže

Rdeče meso se težko prebavlja in ga telo shranjuje v obliki maščobe.

 

Nekatere vrste fižola, semena, koruza, ajda zavirajo proizvodnjo insulina in povzročajo hipoglikemijo.

 

Pšenica upočasnjuje presnovo in učinkovit izkoristek kalorij.

 

Hrana, ki pospešuje izgubo telesne teže

Tofu, ribe in morski sadeži, zelena zelenjava spodbujajo učinkovito presnovo.

 

 

---