Preverite, kakšne barve hrano najpogosteje jeste!

Na vpliv barv so prisegali že naši predniki. Z njimi so zdravili različna obolenja, uživali hrano v barvah, ki jim je vračala zdravje ter si z njimi pričarali pozitivno vzdušje v prostoru. Danes je najbolj popularno predvsem hujšanje s hrano različnih barv.

Pa najprej poglejmo, kakšne lastnosti imajo osnovne barve:

Rdeča barva
Je barva moči, proizvaja toploto in psihično energijo. Je barva strasti, vitalnosti, prodornosti. Spodbuja intelektualni razvoj in aktivnost.

Oranžna barva
Je barva, ki kar vpije po življenju in veselju. Simbolizira delavnost in kreativnost, pa tudi veselje, zrelost in rast.

Rumena barva
Je barva sonca, svetlobe in optimizma, ki poživlja, aktivira in osvobaja pred strahovi. Ohranja budnost in spodbuja koncentracijo, simbolizira ustvarjalnost in modrost.

Zelena barva
Je najbolj naravna barva in simbolizira harmonijo. Je barva vegetacije, povezujemo jo z naravo, simbolizira življenje, mladost, neizkušenost, pa tudi pomlad in svežino.

Modra barva
Je barva miru in harmonije, zato deluje izredno sproščujoče. Je barva zrelosti, razumskosti, visokih vrednot, natančnosti, sposobnosti.

Vijolična barva
Je barva domišljije, izraža ekstravagantnost in neomejenost. Pričara lahko razkošje in skrivnostno vzdušje, vendar jo je potrebno jemati s pravo mero. Izraža tudi veličino in pomembnost, a tudi posebnost.

Na osnovi značilnosti barv lahko ugotovite, katere barve vam v življenju primankuje. Kar pravzaprav pomeni, da vam primankuje določene energije. Vnesete jo lahko s pravilno izbrano hrano, ki „nosi“ to določeno barvo.

Torej, če se v vas kdaj prebudi želja po določeni vrsti hrane, na primer češnjah, potem vam verjetno manjka rdeče barve. Potrebno je le zaupati sebi in poslušati, kaj vam sporoča vaš organizem. Verjemite pa, da si zagotovo ne želi ocvrtega krompirčka, mastnih hamburgerjev, čokolade in podobne nezdrave hrane.

Katere barve je moja najljubša hrana?

Rdeča hrana: žitarice, stročnice, razni oreščki, jagode, češnje, rdeči ribez, maline, rdeča jabolka, lubenice in paradižnik.

Oranžna: skoraj vse sočno sadje z veliko vode, tropsko in sredozemsko sadje, oranže, mandarine, melone, kaki, oranžna paprika, marelice, breskve, kumare, banane.

Rumena: skoraj vsa hrana, ki vsebuje rumeno barvo, največ je  vsebujejo: limone, rumena paprika, rumena jabolka, suho grozdje, krompir, ananas, avokado, gozdni sadeži (kostanj, lašniki, želod, žir), soja, oves.

Zelena: kivi, zelena jabolka, zelena paprika, belo grozdje, ringlo, kosmuljka, bučke, grah.

Modra: češmin, proso, oves, bob, brinove jagode in vsa sveža hrana.

Indigo: sezam, lovorjeve jagode, deloma slive.

Vijolična: smokve, slive, črno grozdje, jajčevci, borovnice.

Saj ni res! Z marihuano do boljšega spomina  

Čeprav je splošno prepričanje, da marihuana slabo vpliva na spomin in slabša pomnjenje, pa nekateri znanstveniki trdijo nasprotno.

Znanstveniki menijo, da vam marihuana lahko celo izboljša spomin in vas obvaruje pred Alzheimerjevo boleznijo.

Stvari res niso vedno takšne, kot so videti na prvi pogled ali kot se nam zdijo samoumevne. To nam namreč vedno znova dokazujejo znanstveniki, ki jim je ponovno uspelo zrušiti enega od naših prepričanj. Menijo namreč, da marihuana lahko izboljša naš spomin in da je celo zelo učinkovita pri preprečevanju ali upočasnjevanju Alzheimerjeve bolezni.

Nekatere snovi v marihuani upočasnjujejo staranje možganov.  

Ja, tokrat jim je res uspelo. Skupina znanstvenikov na univerzi v Ohiu je namreč ugotovila, da nekatere snovi v marihuani dobro vplivajo na upočasnjevanje staranja možganov, saj naj bi preprečevale zatekanje in hkrati stimulirale nastanek novih možganskih celic.

Poleg tega pa predvidevajo, da bi lahko pomagala tudi pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Čeprav pravega vzroka za nastanek te bolezni še ne poznajo, pa predvidevajo, da nastane zaradi kroničnega zatekanja možganov, ki nato vplivajo na izgubo spomina. To pa bi lahko po mnenju raziskovalca Garyja Wenka odpravila marihuana: „Bi ljudje, ki imajo v družini Alzheimerjevo, pojav slednje lahko preprečili, če bi kadili marihuano? Tega sicer ne trdimo, vendar menimo, da bi lahko delovala. Legalna droga, ki bi vsebovala podobne snovi kot marihuana, bi lahko delovala na receptorje v možganih in upočasnila njihovo staranje.“

Raziskovalci si želijo tako razviti podobne snovi, kot so v marihuani in jih uporabiti kot legalno drogo, ki bi jo uporabljali v zdravstvene namene. Ta bi prav tako kot marihuana vsebovala THC, ki pa ne bi povzročal tako močnih opojnih učinkov.

Ali marihuana res lahko izboljša vaš spomin in vas celo ubrani pred nekaterimi boleznimi, pa bodo pokazale nadaljnje raziskave, zato raje počakajte, preden postanete odvisni.

Velike količine zaužite hrane in neredno prehranjevanje so lahko vzrok za težave z želodcem, ki so v današnjem času na vidiku vse pogosteje.

Poleg nerednega in nepravilnega prehranjevanja je pogost vzrok za težave z želodcem tudi stres, s katerim se srečujete vsak dan tako v službi kot doma. Že ko vam želodec začne pošiljati prve bolezenske znake, ne ostanite križem rok, temveč nemudoma posezite po zeliščih, čajih in podobnih naravnih pripravkih. 

Preventiva je boljša kot kurativa
Da se s težavami razbolelega želodca sploh ne bi spoznali, poskrbite za to, da boste vsak dan zaužili dovolj polnovrednih živil, svežega sadja, zelenjave, žit, oreščkov ter se v čim večji meri izogibali mesu in drugim mastnim jedem. Želodcu ne deneta dobro niti pri večini tako zaželena kava in pravi čaj, izognite pa se tudi kajenju, uživanju alkohola in svežega česna. Strokovnjaki opozarjajo, da je izpuščanje obrokov lahko škodljivo, zato jejte v rednih presledkih, predvsem pa počasi in v miru. 

Naredite domačo tinkturo
Že preventivno je za želodec zelo dobro, če trikrat na leto opravite kuro iz tinkture šentjanževk, ki jo pripravite tako, da pet velikih žlic posušenih zelišč prelijete s četrt litra 70-odstotnega alkohola (dobite ga v lekarni). Tinkturo vsak dan dobro pretresite, po 14 dnevih pa jo precedite in shranite. Kuro izvedite od trikrat do štirikrat na leto po štiri tedne, in sicer tako, da pred vsakim obrokom spijete kozarec mlačne vode, v katerega ste dali kavno žličko tinkture.

• Lezite na posteljo, na trebuh si položite bombažno krpo, nanjo pa termofor, ki ste ga napolnili s toplo vodo.
• Sluznica notranjega dela želodca za svoje obnavljanje potrebuje veliko vitamina A, zato vsako jutro in vsak večer zaužijte žličko ribjega olja.
• Melisin čaj blaži želodčne krče in odpravlja napetost v želodcu. Pripravite ga tako, da dve čajni žlički posušenih zelišč prelijete z vrelo vodo in pustite stati približno 10 minut. Precedite in pijte večkrat na dan.
• Tri žličke zdrobljenih lanenih semen prelijte z vročo vodo in pustite stati čez noč. Zjutraj precedite in pijte trikrat na dan, pred vsakim obrokom.

Borovnice so »super sadež«

Junij in julij sta meseca, ko na pritlikavih grmičkih borovnice dozorijo modročrne jagode. Nabiranje je za marsikoga dolgočasno opravilo, ki pa se zagotovo obrestuje, saj spadajo borovnice med najbolj zdrava živila. Zaradi velike vsebnosti vitamina C, kalcija, železa, fosforja in polifenolov jih imenujemo tudi »super sadež«.

Borovnica je listopaden pritlikav grmiček, ki raste na zakisanih tleh iglastih in listnatih gozdov, resavah Evrope in SZ Azije. Slabe pol metra visoki grmički razvijejo zelo plitek koreninski sistem s šopom drobnih koreninic, ki potrebujejo veliko vode. V suhem začne grm hitro hirati in lahko tudi propade. Cvetovi so kroglasti in zelenkasti z rožnatim pridihom. Jagode so modročrne z ostanki čaše.

Uporaba posameznih delov rastline:

• Suhi plodovi so zaradi čreslovin priljubljeno ljudsko zdravilo proti driski. Primerne so kot dopolnilno zdravljenje driske pri starejših in otrocih.
• Večja količina zaužitih svežih plodov deluje kot odvajalo.
• Posušeni listi se v ljudskem zdravilstvu uporabljajo za zniževanje krvnega sladkorja, vendar potrditve takega učinka zaenkrat še ni. Potrebna je tudi previdnost, saj lahko dolgotrajna uporaba ali preveliki odmerki povzročijo zastrupitve.

V ljudski medicini je najbolj razširjena uporaba posušenih borovničevih plodov, ki so odlično domače zdravilo za zdravljenje driske, najpogosteje pri otrocih. Lahko jih zaužijemo kot prevretek ali pa jih preprosto žvečimo. Pri sušenju borovničevih plodov pride do polimerizacije polifenolnih spojin in nastanejo čreslovine. Te učinkujejo šele v debelem črevesu, kjer je okolje bazično. Zavirajo rast bakterij in krepijo sluznico črevesa. Neželenih učinkov posušenih plodov borovnice niso zasledili in veljajo za izredno varno zdravilo proti driski.

Razredčen sok se lahko uporablja za grgranje pri lažjih vnetjih ustne votline in žrela. Borovnice blagodejno vplivajo tudi na kožo, saj jo ohranjajo zdravo in zmanjšujejo starostne kolobarje in gubice okoli oči. Vsebujejo velike količine rastlinskih hranilnih snovi, predvsem antocianine, ki jim dajejo tudi značilno modrovijoličasto barvo.

Še nekaj predlogov, kako lahko uporabite borovnice:

Borovničev sirup

Potrebujemo: 5 kg zrelih borovničevih plodov in 5 kg sladkorja. Borovnice preberemo, operemo in odstranimo peclje. Odcejene damo v nepoškodovano emajlirano posodo, pretlačimo in pustimo čez noč na hladnem. Naslednji dan jih pretlačimo skozi več plasti gaze. Dobljeni sok zavremo, dodamo sladkor in še enkrat zavremo. Med kuhanjem odstranjujemo peno, ki se nabere na površini. Sirup še vroč nalijemo v prekuhane in ogrete steklenice in jih dobro zapremo. Hranimo jih v suhem, hladnem in temnem prostoru. Pred uporabo sirup razredčimo z vodo.

Čaj iz posušenih listov borovnic

1 čajno žličko posušenih listov borovnic (nabranih pred cvetenjem) prelijemo s skodelico vrele vode. Pustimo stati šest minut, nato čaj precedimo. Nesladkanega pijemo trikrat na dan. Čaj pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja.

Maska iz borovnic

Sveža maska iz borovnic in jogurta: z vilicami pretlačimo sveže, lahko pa tudi odmrznjene borovnice in jih zmešamo z jogurtom. Masko nanesemo na obraz in ga prekrijemo s sterilno gazo. Sprostimo se, pustimo delovati dvajset minut in nato speremo s toplo vodo.

Borovnice so dragocen vir vitaminov A, B in C, železa in kalcija, zato delujejo izrazito antioksidativno, ščitijo pred pokanjem žilic, kožo nahranijo in jo navlažijo. V kombinaciji z jogurtom, ki uravnava pH-kože, obraz obdajo s svežino.

Zdravo živilo

Fige za srečo

Ker se je sezona fig že začela, se z zelenimi ali vijoličastimi sadeži sladkajte brez slabe vesti. Ste vedeli, da jim pravijo tudi sadje za srečo?

Sveže
Sveže fige imajo zelo malo kalorij – štirikrat manj kot posušene, primerne pa so tudi za tiste, ki poleti prisegajo na dietno prehrano. Poleg vitaminov vsebujejo posebne encime in vlaknine, ki uravnavajo prebavo, delujejo pomirjevalno in izboljšajo razpoloženje.

Za energijo
Ker vsebujejo veliko fruktoze, vas v hipu napolnijo z energijo, zaradi česar so odličen prigrizek v trenutkih utrujenosti. Fige jejte za bolj zdrave kosti, s figovimi obkladki se spopadite z vnetji in oteklinami, z njimi pa premagajte tudi menstrualne bolečine.

Suhe fige
Čeprav vsebujejo suhe fige zelo veliko sladkorja in kalorij, vsebujejo tudi veliko vlaknin, kalija, kalcija, železa in magnezija. Zaradi pektina (oblika topnih vlaknin) znižujejo raven holesterola v krvi, netopne vlaknine pa pospešijo gibanje hrane skozi črevo ter s tem preprečujejo črevesne motnje. Ste zaprti? Pest suhih fig deluje kot naravno odvajalo.